Ko razbeljen avto postane vročinska past ...

“Malček umrl v razbeljenem avtomobilu.” “V Grosupljem iz zaklenjenega avta reševali dojenčka.” To sta le dva na hitro poiskana naslova v slovenskih spletnih medijih, ki opisujeta nesrečne dogodke, ko so v razbeljenem avtu ostali ujeti, zaklenjeni oziroma pozabljeni otroci. Čeprav se nam zdi povsem neverjetno, da se kaj takšnega sploh lahko zgodi, je teh primerov vsako poletje kar nekaj – tako pri nas kot v tujini. Z naraščajočimi poletnimi vročinami in daljšimi vročinskimi obdobji je tveganje za takšne tragične dogodke vsako leto le še večje. Se pri preprečevanju tovrstnih tragičnih dogodkov lahko zanesemo na tehnologijo? V najsodobnejših avtomobilih so na voljo sistemi za zaznavanje prisotnosti otroka, ki naj bi zaznali, ali se po koncu vožnje v avtu še vedno nahaja otrok, in voznika na to opozorili ter sprožili nadaljnje zaščitne ukrepe. Pod drobnogled smo vzeli štiri najsodobnejše družinske avtomobile in preverili, kako učinkovita in zanesljiva je tehnologija pri zaznavanju v avtu pozabljenih otrok …

Medtem ko sodobni avtomobili postajajo vse boljši pri preprečevanju nesreč, po vsem svetu še vedno umirajo otroci v primerih, ki bi se jim načeloma dalo izogniti – pozabljeni v avtu, namerno zapuščeni za domnevno kratek čas ali (samo)zaklenjeni v avtu. Ob visokih temperaturah in zamudi ali odsotnosti pomoči lahko v kratkem času nastanejo življenjsko nevarne razmere, saj se v poletni vročini temperature v avtu že po nekaj minutah dvignejo na kritično raven, ki predstavlja veliko zdravstveno tveganje, zlasti za dojenčke in malčke, ki so po mednarodnih podatkih tudi najpogosteje prizadeti.
Avtomobilska industrija se že nekaj časa na to problematiko odziva s sistemi za zaznavanje prisotnosti otroka v avtu. Ti sistemi naj bi zaznali, ali se po koncu vožnje v vozilu še vedno nahaja otrok – in na to voznika opozorili ter sprožili nadaljnje zaščitne ukrepe. Vendar vsak sistem ne ponuja enake učinkovitosti in zanesljivosti. Preprosti sistemi, ki jih poznamo že vrsto let in ki nadzirajo samo odpiranje vrat ali zasedenost sedežev, hitro pokažejo omejitve učinkovitosti. Precej bolj učinkoviti so najsodobnejši sistemi za nadzor notranjosti, ki lahko zaznajo celo dihanje in najmanjše gibe otrok. A naš tokratni preskus je pokazal, da tudi najsodobnejši varnostni sistemi ne delujejo povsem učinkovito v vseh mogočih scenarijih. Naš preskus je na primer pokazal, da je bilo zaznavanje enoletnega otroka v večini primerov zanesljivo, manj zanesljivo pa je bilo zaznavanje dojenčka, ki je sedel v otroškem varnostnem sedežu z isofix pritrditvijo …

Kateri sistemi obstajajo?


Ločimo med posrednimi sistemi za zaznavanje otrok v avtu in neposrednimi sistemi. Posredni sistemi delujejo ob pomoči informacij o delovanju avtomobila. Zaznajo na primer, ali so bila pred začetkom vožnje odprta zadnja vrata, ali je bila uporabljena zaponka varnostnega pasu in ali je bilo aktivirano tipalo zasedenosti sedeža. Na podlagi takšnih informacij si ti sistemi "zapomnijo" morebitno uporabo zadnjega sedeža. Po parkiranju vozila sledi opomnik, na primer v obliki vizualnega sporočila na armaturni plošči, ki sporoča: "Preverite zadnji sedež, prosim." Te rešitve so razmeroma preproste in tudi cenovno ugodne za izdelovalca avtomobilov. A imajo jasne omejitve: ne morejo zanesljivo ugotoviti, ali je v vozilu ostal otrok. Zato prihaja tako do lažnih alarmov (na primer zaradi torbe na zadnjem sedežu) kot tudi do situacij, v katerih ni opozorila, čeprav je otrok ostal v vozilu (na primer, če odpiranje vrat ni bilo zaznano).

Neposredni sistemi za zaznavanje otrok so precej zmogljivejši in zanesljivejši. Uporabljajo notranja tipala za zaznavanje dejanske prisotnosti oseb v avtu: to so lahko na primer radar, ultrazvok ali druge vrste tipala.

Tovrstne tehnologije so zasnovane za zaznavanje gibov, dihalnih vzorcev ali celo najmanjših vitalnih znakov oseb oziroma otrok v avtu. Takšni sistemi lahko načeloma prepoznajo tudi speče, mirne ali delno prekrite otroke, česar posredni sistemi ne zmorejo. 

Kako smo preskusili sisteme za zaznavanje otrok v avtu?


Naš tokratni preskus ni bil zasnovan kot primerjalni test s točkovanjem, pač pa kot pregled trenutnega načina delovanja sistemov za zaznavanje prisotnosti otrok v realnih, vsakodnevnih razmerah. Zato smo za preskus izbrali tri avtomobile z neposrednimi sistemi in enega s posrednim sistemom za zaznavanje otrok, preskusili pa smo tako zaznavanje otrok v avtu kot tudi opozarjanje na pozabljenega otroka v avtu. Pri tem smo uporabili preskusno lutko novorojenčka, ki smo jo namestili v otroški varnostni sedež, obrnjen v nasprotno smer vožnje: sedež smo v avto pritrdili tako z avtomobilskim varnostnim pasom kot z isofix pritrdili. Uporabili smo tudi lutko enoletnega otroka v naprej obrnjenem otroškem sedežu z isofix pritrditvijo, sisteme za zaznavanje oseb v avtu pa smo preskusili tudi s psom na zadnji klopi avtomobila.

Trije avti z neposrednimi sistemi zaznavanja, eden s posrednim sistemom

BYD seal, zeekr 001 in BMW iX3 so imeli vsi vgrajene sisteme za neposredno zaznavanje otrok v avtu, Mercedesov CLA pa sistem za posredno zaznavanje. BYD seal je v preskusu pokazal učinkovito zaznavanje otroka v kabini. Lutka enoletnega otroka v naprej obrnjenem otroškem sedežu je bila zanesljivo zaznana. Tudi pes na zadnji klopi je bil učinkovito zaznan. Omejitve pa je sistem pokazal pri zaznavanju novorojenčka, kjer je kombinacija komaj zaznavnega gibanja zaradi dihanja, bočne zaščite otroškega sedeža, ki je skrila otroka, in isofix pritrditve otežila zaznavanje. Ko je bil sedež v avto pripet z avtomobilskim varnostnim pasom, ga je sistem zaznal bistveno bolj zanesljivo.
Zeekr 001 je dosegel podoben rezultat kot BYD-jev seal. Tipala so zanesljivo zaznala lutko enoletnega otroka in identificirala tudi psa na zadnji klopi. Pri lutki novorojenčka v otroškem sedežu v isofix sidriščih pa je sistem naletel na podobne omejitve kot pri BYD-jevem avtu. To nakazuje, da samo zaznavanje vitalnih znakov otrok v avtu ni dovolj učinkovito.

Tudi BMW iX3 se je izkazal z zanesljivim zaznavanjem, a znova z izrazito odvisnostjo od konfiguracije sedežev. Ko je bil sedež za novorojenčka v avto pripet z avtomobilskim varnostnim pasom, je sistem zanesljivo zaznal otroka; ko je bil sedež pripet v isofix sidrišča, pa otroka ni zaznal. Enoletnega otroka v naprej obrnjenem sedežu je sistem zaznal brez težav, kar potrjuje ugotovitev, da je sistem učinkovit le, ko poleg vitalnih znakov spremlja tudi pripetost avtomobilskih varnostnih pasov.
Mercedesov CLA je bil edini avtomobil, ki se opira izključno na posredno zaznavanje potnikov. Sistem temelji na kombinaciji spremljanja stanja avtomobilskih vrat, zaznavanja zaponk varnostnih pasov in zasedenosti sedežev. Sistem tako sklepa, da se v kabini avtomobila morda nahaja oseba, če so bila na primer odprta zadnja vrata ali če je bil še pripet varnostni pas na zadnji klopi. Neposrednega zaznavanja potnikov prek drugih kanalov varnostni sistem v mercedesu ne izvaja, zato ni zaznal ne lutke novorojenčka ne lutke enoletnika. Takšen rezultat nazorno opozarja na veliko razliko v učinkovitosti neposrednih in posrednih sistemov za opozarjanje na otroka v avtu.

Zaznavanje ni dovolj, pomembno je jasno opozorilo

Zaznavanje pozabljenega otroka v avtu ni dovolj, da preprečimo tragedijo. Sistem mora na to namreč jasno in razločno opozoriti voznika oziroma druge osebe v bližini avtomobila. BYD-jev seal ob izstopu voznika iz avtomobila ni nedvoumno opozoril voznika na otroka v avtu. Niti na zaslonu merilnikov niti na osrednjem zaslonu se ni prikazalo jasno oblikovano opozorilo, da je bil zaznan otrok ali da se ta še vedno nahaja v avtu. Čeprav je sistem ob določenih pogojih sprožil sporočilo na pametni telefon uporabnika avtomobila, je bil prikaz tega obvestila nezanesljiv, poleg tega pa je sporočilo po kratkem času izginilo. V aplikaciji BYD teh obvestil ni bilo mogoče najti v zgodovini sporočil. Po zaznavanju otroka v avtu je BYD-jev seal po kratkem času aktiviral varnostne utripalke, nato je sledil še vklop alarma oziroma avtomobilske hupe.

Tako kot pri BYD-ju je tudi pri Zeekrjevem avtomobilu manjkalo nedvoumno opozorilo za voznika ob izstopu iz avtomobila. Po uspešnem zaznavanju otroka v avtu pa je sistem aktiviral varnostne utripalke in avtomobilsko hupo – in to v rednih intervalih. V preskusnem avtomobilu prek Zeekrjeve aplikacije uporabnik ni dobil nobenih sporočil oziroma obvestil.
Tudi pri BMW iX3 ob izstopu iz avtomobila ni bilo zaznavnega opozorila vozniku. Po uspešnem zaznavanju otroka v avtu pa se je vklopil poseben signal opozorilnih luči oziroma svetlobni podpis, ki je jasno opozarjal okolico na zaznani dogodek. Osebe, ki so opazile utripajoče vozilo, so lahko na osrednjem zaslonu neposredno prepoznale, da je v vozilu še vedno potnik oziroma otrok. To predstavlja pomembno varnostno korist, saj so bila zadnja stranska stekla preskusnega avtomobila močno zatemnjena in otroka od zunaj ni mogoče zlahka prepoznati. Takšen prikaz pomaga mimoidočim, da takoj razumejo vzrok za alarm in pravilno ocenijo situacijo. Pohvalimo tudi vklop klimatske naprave avtomobila v mirovanju, kar je preprečilo nadaljnje segrevanje notranjosti. Poleg tega je BMW v rednih intervalih pošiljal potisna sporočila prek aplikacije BMW na povezane pametne telefone in pametne naprave. S tem je voznik znova in znova opozorjen na nevarno situacijo, tudi če se je že oddaljil od vozila.
Na drugi strani si grajo zasluži mercedes CLA, ki kljub razpoložljivim podatkom o stanju vrat, zasedenosti sedežev in stanju zaponk varnostnih pasov ni uporabil nobenega načina obveščanja voznika ali okolice. Načeloma bi lahko tudi posredni sistemi po preverjeni prisotnosti otroka sprožili optična, akustična ali digitalna opozorila, a pri preskusnem mercedesu je reakcija ostala omejena zgolj na sporočilo na zaslonu. To je še toliko bolj presenetljivo zato, ker ima novi mercedes CLA že vgrajene številne funkcije za nadzor vozila in obveščanje uporabnika, vključno z alarmnimi funkcijami, komunikacijo prek aplikacij ter sistemi za zaznavanje in poročanje o tatvinah ali trčenjih …

Tehnologija le kot pripomoček

Naš preskus je pokazal, da lahko sistemi za zaznavanje prisotnosti otroka veliko prispevajo k zaščiti otrok v avtu. Učinkovit sistem mora delovati v vsakdanjem življenju – ne le v idealnih pogojih. Zaznati bi moral otroka, tudi če ta spi, se komaj giblje, sedi v avtosedežu ali je delno prekrit z odejo. Hkrati ne sme nenehno sprožati lažnih alarmov, ker sicer obstaja nevarnost, da bodo uporabniki opozorila ignorirali ali deaktivirali. Pomembno je tudi, da se opozorilo ne prikaže samo na zaslonu v avtu. Če je voznik že zapustil avto, mora biti opozorilo zaznavno tudi zunaj avtomobila – na primer z zvočnim signalom avtomobilske hupe, z opozorilnimi svetlobnimi signali ali z obvestili na pametnem telefonu voznika ali kontaktov za nujne primere. Najsodobnejši avtomobili imajo veliko teh funkcij že na voljo, treba jih je le dosledno vključiti v varnostne sisteme.
AMZS in ostali avtomobilski klubi načeloma podpiramo tovrstne sisteme kot dodatne varnostne pripomočke, a seveda ne smejo biti nadomestilo za odgovornost staršev in skrbnikov. Tehnični sistemi lahko pomagajo preprečiti tragične dogodke, vendar mora njihova zasnova temeljiti na primernem razmerju med varnostno koristjo, stroški in tehnično izvedljivostjo.

AMZS priporočila izdelovalcem avtomobilov

AMZS nasveti za voznike

Kako ukrepati, če opazimo v avto zaklenjenega otroka?

S pogledom skozi okno preverite, ali je otrok pri zavesti.
Če je pri zavesti, poskusite najti starše ali skrbnike.
Če staršev ni mogoče najti in otrok kaže znake pregrevanja, pokličite na številko za klic v sili 112.
Če je otrok neodziven, policije ali reševalcev pa še ni na kraju dogodka, poskusite razbiti steklo oziroma okno avtomobila; sogovornik v dispečerskem centru na številki 112 vam bo pomagal z navodili.
Ko otroka rešite iz vročega avtomobila, ukrepajte po pravilih prve pomoči glede na njegovo zdravstveno stanje.

Zakaj so avtomobili na vročem soncu tako nevarni?

Kako je mogoče, da otroci ostanejo v avtu?

Ko pomislimo na otroke, pozabljene oziroma zapuščene v avtomobilih, najprej pomislimo na hudo malomarnost. A v realnem vsakdanu so razlogi za to lahko precej bolj zapleteni. Raziskave so pokazale sila različne razloge za takšne dogodke: