Na motorju: Svetlobno prebujanje na dveh kolesih

LED tehnologija v svetu avtomobilov predstavlja enega največjih tehnoloških korakov naprej; polprevodniški viri svetlobe niso prinesli le revolucije v oblikovanje žarometov (in s tem avtomobilov), temveč so močno izboljšali tudi varnost. Zato se zdi še toliko manj razumljivo, da prednosti te tehnologije niso izkoristili motocikli, pri katerih je učinkovita (in prilagodljiva) svetlobna oprema še pomembnejša kot pri avtomobilih. A BMW-jev potovalni motocikel 1300 RT vendarle prinaša svetel žarek (ozek svetlobni snop) upanja tudi v motociklistični svet …

Ko je Audi leta 2003 predstavil tretjo generacijo modela A8, se je prvič v serijskem avtomobilu nakazala prihodnost avtomobilske razsvetljave. Na maski Audijeve zastavonoše je zasvetila majhna, okrogla in (danes) enostavna dnevna svetilka s petimi LED-izvori; takrat se je le redkim svitalo, kakšno revolucijo bo na oblikovalskem in varnostnem področju pri avtomobilih prinesla LED-tehnologija. Iz leta v leto so izdelovalci polprevodniških svetlobnih izvorov dosegali izboljšave. Več svetlobnega toka na 1 W električne moči in manjše dimenzije svetlobnih izvorov so močno spremenile videz avtomobilov – naenkrat žaromet ni bil več nujno velik, okrogel ali oglat, temveč vedno manjši, skladen z oblikovalskimi linijami, sestavljen iz več segmentov, ki so avtomobilom dali unikaten svetlobni podpis. 

Motocikli zaostajajo

Pa vendar pri vseh vozilih napredek na tem področju ni sledil avtomobilom. Ko sem pred tremi leti sedel na motocikel, me je presenetil svetlobno-tehnični razkorak med avtomobili in motocikli. Kljub večinski uporabi LED-tehnologije pri žarometih je vtis ostal slab: slaba, nehomogena osvetlitev ceste in okolice, ozek svetlobni pramen, ki ne osvetli okolice, izjemno kontrasten prehod med zasenčenim in nezasenčenim svetlobnim pramenom, pa še kaj bi se našlo. Prav v razmerah slabše vidljivosti je osvetljenost ključnega pomena za varnost udeležencev v prometu. Čeprav je tehnologija načeloma identična, se izdelovalci motociklov z žarometi, razen nekaj izjem, niso ukvarjali tako kot izdelovalci avtomobilov. Razlogi za to so lahko zelo različni, a veliko štejejo tudi znanje in izkušnje – zato so tisti izdelovalci motociklov, ki hkrati proizvajajo tudi avtomobile, na tem področju v veliki prednosti.

Eden takšnih je tudi BMW, katerega žaromet na modelu 1300 RT smo vzeli pod drobnogled in se, tako na cesti kot tudi na poligonu AMZS centra varne vožnje na Vranskem, prepričali, da je tudi na motociklu mogoče imeti vrhunske žaromete.

Splošno gledano so žarometi na motociklu nameščeni na večji razdalji od ceste kot pri avtomobilih, kar nam daje daljši doseg zasenčenega pramena. Bistvena razlika je obnašanje vozil v ovinkih – motocikel se v ovinku nagne, kar pa bistveno poslabša osvetlitev ceste – na notranjem delu ovinka se meja med osvetljenim in neosvetljenim delom ceste (svetlo-temna meja) pomakne zelo blizu voznika in imamo osvetljenih zgolj nekaj metrov ceste pred seboj. Nasprotno pa se svetlo-temna meja na zunanjem delu ovinka lahko dvigne nad oči nasproti vozečih voznikov in tako povzroči zaslepljenost ostalih udeležencev v prometu.
Nekateri izdelovalci so se tega problema lotili s tehnologijo, ki naj bi kompenzirala nagib motocikla z rotacijo žarometa (ali delov žarometa) okrog osi v smeri vožnje in s tem ohranjala stalno vodoravno svetlo-temno mejo; tovrstni sistemi so delovali mehansko, a v praksi in velikoserijsko nikoli niso zares zaživeli.

Foto: Motociklistični žaromet ob boku avtomobilskemu

BMW je v svoj novi 1300 RT prenesel bogate izkušnje iz sveta avtomobilskih žarometov. Pogovarjali smo se s strokovnjakom, ki je pri BMW-ju nadzoroval razvoj žarometa in ostalih svetlobnih funkcij. Projekcijski modul, v povezavi z reflektorsko tehnologijo, dodatnimi meglenkami in stilistično dodelanimi signalnimi svetilkami, se lahko kosa z naprednimi avtomobilskimi žarometi. Sistem je sposoben prilagajati svetlobni pramen glede na podatke vozila in okolice. Intenzivnost zasenčenega svetlobnega snopa se prilagaja glede na hitrost vozila, v ovinkih pa se tako zasenčen kot nezasenčen snop delujeta s tremi različnimi svetlobnimi porazdelitvami, ki dodatno osvetljujejo cestišče tam, kjer je zaradi nagiba motocikla osvetljenost slabša. Ker se motocikel pri pospeševanju in zaviranju tudi občutno nagiba, žaromet skupaj z elektroniko skrbi za konstanten doseg osvetljenosti iz svetlobnih snopov. Projekcijski modul je sicer sposoben tudi matričnih svetlobnih porazdelitev (senčenja posameznih območij znotraj svetlobnega snopa), vendar bi moral biti za to funkcionalnost motocikel opremljen z ustrezno kamero – zato so te funkcije žarometa izklopljene.

Dober žaromet namesto dolgega snopa luči

Manuel Pungertnik, AMZS učitelj šole vožnje in inštruktor varne vožnje o pomenu kakovostnega žarometa na motociklu pravi: “Vožnja motocikla ponoči je precej bolj zahtevna kot vožnja avtomobila. Osvetlitev motocikla oziroma učinkovitost svetilnosti njegovega žarometa je zato za varnost motorista izjemno pomembna, saj če ne vidiš dobro, ne moreš pravočasno reagirati na dogajanje na cesti ali ob njej. S sodobnimi žarometi, kot ga ima denimo vgrajenega testni BMW RT, se sicer zmanjšuje razlika v kakovosti osvetlitve med avtomobilom in motociklom, a treba se je zavedati, da je psihologija motorista drugačna. Na motociklu smo pretežno navajeni voziti podnevi, v avtomobilu pa praktično v vseh različnih svetlobnih in vremenskih pogojih. Velika večina motoristov motorja ponoči ne vozi, zato je prilagoditev žarometa za motocikel še toliko bolj pomembna kot pri avtomobilu."

Na vprašanje, ali je na motorju tudi sredi dneva treba uporabljati dolgi oziroma nezasenčeni svetlobni pramen, Manuel Pungertnik odgovarja:

Zakaj že? Razen, če želiš s svojo vožnjo motiti ostale udeležence v prometu. Sicer je to neumnost. Odsevne barve so tiste, ki nas kot motoriste naredijo najbolj vidne, ne pa snop dolgega žarometa. Žaromet je še vedno zelo statična zadeva, ki ga je še posebej v sončnem vremenu ravno tako mogoče hitro spregledati zaradi vseh odsevov.

Zmogljiv, vodljiv in udoben potovalnik

BMW 1300 RT je sicer motocikel, na katerega se hitro privadiš. Kljub razmeroma veliki masi – pripravljen za vožnjo tehta 281 kg – je motocikel presenetljivo lahkotno vodljiv; nizko težišče bokserskega motorja naredi svoje. Agregat sicer zmore 107 kW (145 KM) in ima ogromnih 149 Nm navora, kar naredi vožnjo izredno udobno – predvsem na daljših potovanjih po avtocestah, kjer je vožnja, tudi zaradi radarskega tempomata in električno nastavljivega položaja vetrne zaščite ter prilagodljivih stranskih usmerjevalnikov zraka, zelo udobna. Tudi za sopotnika je dobro poskrbljeno: gretje sedeža, ročic ter ledvenega dela naslona, v kombinaciji z udobnim sedežem in stopalkami, kar kliče po potovanju v dvoje. 229 kg nosilnosti ima, prtljago lahko spravimo v dva stranska in centralni kovček, ki je dovolj velik za dve čeladi. Kovčki so hitro snemljivi, zaklepajo se pa lahko tudi centralno z daljinskim upravljalnikom brezstičnega ključa. Menjalnik je šeststopenjski, motocikel pa nima ročice sklopke. Prestavljanje lahko prepustite avtomatiki ali pa brez sklopke prestavljate med prestavami v ročnem načinu menjalnika.