Kratkočasje

Kdo pravi, da imajo pri Toyoti dolgočasne avtomobile? Novi C-HR je videti kot razstavni prototip, ki ne spada v noben avtomobilski predalček; je malo terenca, malo kupeja, malo kombilimuzine. Bo Toyotina nova formula (Coupe – High Rider) uspela tudi pri kupcih?

Avtomobilom, kakršen je novi C-HR, v grobem rečemo križanci oziroma s tujko “crossover”; so kombinacija več oblik in zasnov, z vsaj malo izstopajočimi cestno-terenskimi lastnostmi in videzom. Tudi C-HR je malo cestnega terenca, a hkrati tudi malce kupeja z zanimivimi športnimi oblikovnimi podrobnostmi. S 436 cm dolžine je C-HR za 21 cm krajši od cestno-terenskega RAV-4, a približno tako dolg kot Nissanov qashqai in Škodin yeti – vsaj po merah torej spada med manjše cestne terence.

S tehničnega vidika je C-HR bliže priusu, s katerim si delita platformo, kot RAV-4 – le medosno razdaljo so mu v primerjavi s priusom skrajšali za 6 centimetrov (na 264 cm) in malce razširili koloteka. Se to občuti v notranjosti? Niti ne, bodo pa potniki zadaj občutili kupejevsko položno streho, predvsem pa sedeli v temni luknji s preozkimi okni. To je prvi davek na obliko, drugi pa je vidljivost nazaj, pri kateri nam lahko pomaga le kamera za vzvratno vožnjo. Prtljažnik s 377 litri prostornine še najmanj trpi zaradi kupejevskega zadka. ž

Tudi notranjost C-HR je daleč od dolgočasja; značilno monotonost iz marsikatere toyote v preteklosti so tokrat zamenjale nenavadne oblike in nekaj zanimivih podrobnosti. Zaslon multimedijske naprave štrli daleč nad sredinski del armaturne plošče, v različici c-ult ga obroblja osvetljen LED trak, ki obsega celotno notranjost. Materiali so raznoliki in kakovostni, izdelava na zelo visoki ravni – notranjost C-HR bi bila lahko tudi notranjost katerega od lexusov.

Toyotina modularna platforma TNGA omogoča vgradnjo povsem enakega hibridnega pogonskega sistema, kot ga ima prius; sestavljajo ga 1,8-litrski bencinski štirivaljnik z 72 kW, dva električna motorja (pogonski zmore 53 kW, drugi služi kot generator) in planetni brezstopenjski menjalnik. S skupno močjo 90 kW – in predvsem zaradi brezstopenjskega menjalnika – hibridni C-HR ni prav dinamičen avto; za odtenek več športnih užitkov ponuja različica z 1,2-litrskim bencinskim turbo štirivaljnikom (in ročnim šeststopenjskim menjalnikom z zanimivo tehnično rešitvijo – samodejnim izravnavanjem motornih vrtljajev pri prestavljanju navzdol), ki zmore 85 kW in ima 185 Nm navora. Lahko pa si ta motor omislite tudi z brezstopenjskim menjalnikom in v tej kombinaciji tudi z elektronsko nadzorovanim štirikolesnim pogonom. Drugih motorjev – tudi dizelskih – pri C-HR ni in ne bo v ponudbi.

S svojo široko stojo – in kljub malce višji oddaljenosti oziroma sedenju od tal –, je C-HR v vožnji prijeten, lahkotno vodljiv in natančen avto. Ne prav športen, a zato prijetno čvrst in vselej udoben – zaradi suverenih voznih lastnosti še toliko bolj pogrešamo kakšen bolj zmogljiv motor.

K nam bo C-HR zapeljal že sredi decembra – z dvema pogonskima sklopoma, dvema menjalnikoma, pogonom na prednji ali vsa štiri kolesa, s štirimi paketi opreme in nekaj dodatne opreme na seznamu doplačil. Razen motorne raznolikosti torej dovolj velika izbira, da utegne zadovoljiti širok krog kupcev – med temi bo po besedah Toyotinih tržnikov kar tričetrt takšnih, ki si bodo izbrali hibridno različico C-HR.

Cene za C-HR se pri nas začnejo pri 19.250 evrih – toliko namreč stane različica z bencinskim motorjem in osnovnim paketom opreme c-ity. K tej ceni lahko dodamo še 1400 evrov za samodejni CVT menjalnik in 2200 evrov za štirikolesni pogon. Bogatejši paketi opreme so še c-enter, c-ult in c-hic, pri čemer se slednja razlikujeta tudi po videzu. Velja omeniti, da so prav vse različice opremljene s Toyotinim paketom tipal in varnostnih pripomočkov toyota safety sense; v paket spadata tako radarski tempomat kot sistem za samodejno zaviranje pred oviro (tudi pešci). Cene za hibridni C-HR se začnejo pri 24.450 evrih za različico c-enter in končajo pri 26.750 evrih za hibridni C-HR c-hic. Ni malo, je pa kratkočasno.