Doživetje: Prvinska Portugalska

Portugalska je dežela morja, vetra, pašnikov, strmih rečnih dolin - in štirikolesnega pogona. Nima snega in visokih gora, ima pa številne zanimive makadamske ali asfaltne stranske ceste, na katerih je lahko tudi veliko peska. Na teh stranpoteh ob obali Atlantika smo za volanom Mitsubishijevega eclipsa crossa preverjali, ali je cestni terenec z zmogljivim štirikolesnim pogonom res najboljša izbira, ko je treba z asfalta zaviti na prašno pot.

Portugalska je z dobrimi 10 milijoni prebivalcev in 92.391 kvadratnimi kilometri razmeroma majhna dežela s pestro zgodovino pustolovskih pomorščakov, ki so odkrivali svet. V svoji zlati osvajalski dobi je bila Portugalska velesila, danes pa je ena poslednjih evropskih držav, v kateri še živi pristnost prvobitne dežele in njene pestre zgodovine, ki jo začutiš stran od velikih mest. To je država, v kateri so ljudje še vedno močno povezani z morjem in zemljo, na kateri živijo.


Vzpon cestnih terencev

V zadnjih letih so evropski trg preplavili cestni terenci vseh velikosti in zmogljivosti, ob njih pa tudi križanci med cestnimi terenci, osebnimi in enoprostornimi avti. Tako silovitega vzpona klana avtomobilskih križancev nihče ni pričakoval, kar dokazuje tudi dejstvo, da so mnogi veliki avtomobilski izdelovalci šele v zadnjih dveh letih na ceste poslali svoje cestne terence - in mnogi med njimi sploh ne ponujajo štirikolesnega pogona. Na cestah med Lizbono in zgodovinskim mestecem Santiago do Cacem smo se zato raziskovanja pokrajine lotili z mitsubishijem eclipsom crossom, srednjevelikim cestnim terencem, ki je opremljen z zmogljivim štirikolesnim pogonom. Dlje kot se pelješ v takem avtomobilu, bolj jasno je, zakaj takšna avtomobilska arhitektura ustreza toliko različnim voznikom. Poleg več udobja in praktičnosti svoje doda še atraktivna podoba avta, ki je tudi ena ključnih prednosti cestnih terencev pred izumirajočimi enoprostorneži. Če je avto lepši, se je lažje odpovedati dodatnim litrom v prtljažniku ali pa kakšnemu sedežu.

Štirikolesni pogon pomeni več varnosti in svobode

Ni treba ravno na Portugalsko, da ugotoviš, kako udobno je vstopanje v avto in kako bolj samozavestno se počutiš, če na ostale udeležence v prometu gledaš nekoliko zviška, poleg tega pa je dobra preglednost tudi eden od ključnih temeljev varne vožnje. Smo pa na peščenih stranpoteh in strmih ulicah dobili odgovor o smiselnosti štirikolesno gnanega cestnega terenca. Tisi, ki ponujajo pogon na vsa štiri kolesa, so vsekakor v prednosti; nismo se šli terenske vožnje, a avto z večjo oddaljenostjo od tal in boljšim pogonom nudi več varnosti in svobode pri raziskovanju neznane dežele. V cestnem terencu s prednjim pogonom boste brez težav splezali preko višjega robnika, speljati iz mehke mivke ali peska pa ne bo enostavno - prav tako se ne boste mogli skrbi spustiti po strmi in razriti poti v skrit zaliv. A res je tudi, da kar 90 odstotkov voznikov s takim avtom zelo redko ali nikoli ne zapelje na zahtevnejše poti.

Odkritje: peščeno letališče z letalom iz risanke in črnimi pujsi pod krošnjami

Če hočeš izkoristiti pustolovski del zgodbe o uspehu cestnih terencev, se moraš odpeljati tja, kjer se izpod koles dviga prah in kjer je treba držati plin, da vsa štiri kolesa pomagajo najti oprijem. Zavedanje, da ima avto dober pogon, vozniku daje več samozavesti in tudi več varnosti. Tako smo med riževimi polji našli peščeno letališko stezo in ob njej letečo škropilnico “praška” - pravo letalo, ki je na las podobnemu glavnemu junaku iz priljubljene Disneyjeve risanke. Brez težav smo se spustili do riževih polj in v zaliv, kjer ocean s plimo in oseko kroji plovne poti. Dostava opreme - športne ali fotografske ali ribiške - neposredno na izhodišče aktivnosti je prednost takega avtomobila.

Zgodovinsko mestece Santiago do Cacem v pokrajini Alentejo slabi dve uri vožnje od letališča v Lizboni je odlično izhodišče za doživetje kulinaričnih, morskih in podeželskih zgodb pristne Portugalske. V krogu nekaj kilometrov je mogoče od blizu spoznati moč vetra, ki pod streho mlina žito spreminja v moko ali pod krošnjami mogočnih plutovcev srečati čredo črnih prašičev - avtohtone pasme, ki se hrani izključno z želodom in zelišči ter se prosto giblje v velikih ogradah. Meso je zaradi naravne hrane prava poslastica, ki ga domačini v tem koncu poplaknejo z domačim, povsem naravnim “blackpig” ginom, za katerega trdijo, da nikogar ne zbudi z glavobolom. Piko na i pa pokrajini postavljajo več kilometrov dolge peščene plaže z značilnimi oceanskimi valovi naravnega rezervata Santo Andre.

Portugalsko podeželje in čarobne stranpoti

Cestni terenec s klenim pogonom

Mitsubishi eclipse cross je eden tistih cestnih terencev, ki zmorejo s svojim pogonom prevoziti precej zahtevne podlage. Njegov učinkovit S-AWC pogon ima tri programe delovanja, ki omogočajo različna razmerja delitve navora med prednja in zadnja kolesa: samodejni način - od 80:20 do 55:45, sneg - od 80:20 do 45:55 in pesek - od 70:30 do 40:60. Mitsubishi ima dolgo in bogato tradicijo štirikolesnega pogona: prvi avto s pogonom na vsa štiri kolesa - PX33 torpedo - so naredili že leta 1936. Zobnike pa so brusili tudi na najbolj surovih dirkah - s pajerom so 12-krat zmagali na najtežjem rallyu Paris-Dakar, z legendarnim lancerjem evolution pa so petkrat osvojili naslov svetovnega prvaka v rallyju.

Čez najdaljši evropski most

V portugalski prestolnici se čez delto reke Tajo, najdaljše reke (1007 km) na iberskem polotoku, razteza najdaljši evropski most. Impozanten most Vasco da Gama je skupaj z vsemi viadukti in dovoznimi cestami dolg kar 17,2 kilometra. Najbolj impresiven je v predelu 829 metrov dolgega glavnega razpona s poševnimi zategami iz dveh stebrov, ki sta visoka 150 metrov. Pod glavnim razponom je speljana plovna pot. Ta ima tudi ob najvišji plimi še vedno 45 metrov višine. Most so odprli 29. marca 1998 na 500. obletnico plovbe Vasca da Game v Indijo. Most je gradilo 3300 delavcev, stal pa je slabo milijardo evrov. Šestpasovno vozišče na dan prevozi približno 50 tisoč vozil.

Dežela pickupov

Podeželske ceste, nemalokrat tudi peščeni makadami, ne daleč od oceana prepredajo čarobno lepo skorajda savansko pokrajino, v kateri rastejo veliki hrasti plutovci, s katerih na vsakih deset let obrežejo plutasto skorjo predvsem za izdelavo zamaškov. Še večji kontrast med morjem in notranjostjo pa predstavljajo riževa polja, ki se raztezajo ob izlivih portugalskih rek v Atlantik. Rodovitne delte rišejo prizore, ki jih v celinski Evropi nismo navajeni, riž pa sodi med najpomembnejše kmetijske kulture te zasanjane dežele, kjer tudi milini na veter še meljejo žita.

Čeprav dežela vetra in morja na skrajnem jugozahodu Evrope nima visokih gora in snega, pa s svojo res zelo razgibano pokrajino velja za deželo štirikolesnega pogona. Portugalsko obmorsko podeželje ima zelo raznoliko podlago, ki voznika pripelje celo do zelo mehkega peska. V majhnih obmorskih mestih in na podeželju smo na cestah srečevali ogromno poltovornjakov oziroma pickupov. Slikoviti makadami, dolge peščene plaže in njihovo zaledje pa so tudi raj za vse enduro motoristične navdušence.