Prepoved: Vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju

Ekologija

Vožnja v naravi z različnimi motornimi prevoznimi sredstvi je že vrsto let prepovedana z zakonom.


Vožnja v naravi z različnimi motornimi prevoznimi sredstvi je že vrsto let prepovedana z zakonom. Tudi po spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave pred šestimi leti, s katerimi so skušali odpraviti neurejene razmere pri vožnji koles ali motornih vozil v naravnem okolju za vse tiste, ki bi želeli svoje sposobnosti preizkušati tudi v naravnem okolju v rekreativne ali športne namene, ni nič bolje. Zakon o ohranjanju narave sicer dovoljuje nekatere izjeme, a so te tako omejevalne, da zavirajo razvoj motošportnih panog, ki potekajo v naravi.

Motorevija je pred leti s kar nekaj članki opozorila na probleme, ki se pojavljajo zaradi omejevalnih predpisov. AMZS je tudi podala kar nekaj predlogov in pripomb, kako obstoječe stanje regulirati v zadovoljstvo vseh, ki se s tovrstno problematiko srečujejo. Predlogi niso bili upoštevani. Kolesarji se lahko v naravnem okolju vozijo po neutrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti, medtem ko motorna vozila oziroma vozila na motorni pogon ne smejo voziti v naravnem okolju. To pomeni, da je kakršnakoli rekreativna vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju prepovedana. Zakon izjemoma dovoljuje organiziranje javnih prireditev vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju s soglasjem organizacije, ki je pristojna za ohranjanje narave, ter lastniki zemljišč, na katerih bi prireditev ali tekmovanje potekalo, ob tem pa na takšnem zemljišču ne smeta biti več kot dve prireditvi na leto. Omejitev je toliko, da organizatorje pošteno spravljajo v zadrego in jim močno otežujejo pripravo različnih tekmovanj in prireditev, ki pač zahtevajo vožnjo v naravnem okolju.

Boris Rantaša iz urada direktorja centralne enote Zavoda za gozdove pravi:

Glede na zakonodajo, ki ureja to področje (zakon o ohranjanju narave, zakon o gozdovih in zakon o planinskih poteh), menimo, da so vsebine ustrezno določene in se prepletajo v omenjenih zakonih. Težava je pri izvajanju določil zakonov in podzakonskih aktov, ker so nadzorni organi za nadzor nad temi dogodki neustrezno opremljeni in imajo premajhne zmogljivosti. Posamezne vožnje v naravnem okolju se namreč dogajajo razpršeno po površini z občasno koncentracijo v posameznih predelih, ki ni časovno določljiva.

Avto moto zveza Slovenije je zakonodajalcem že podala nekaj predlogov in pripomb za ureditev tega področja - nazadnje lani junija.

Veliko prepovedi, nobene rešitve

Predsednik strokovnega sveta za avto-moto šport pri AMZS Erik Logar je prepričan, da bi moralo biti vse skupaj bistveno bolj enostavno, zajeto v enem zakonu brez številnih podzakonskih aktov in uredb, ki pijejo kri organizatorjem prireditev in tekmovanj. “Pri pristojnih organih, kamor smo že pošiljali predloge, praviloma govorijo le o prepovedih, nimajo pa ustreznih predlogov za rešitev problema. Želeli bi večjo pripravljenost, da se poišče ustrezna rešitev,« pravi Logar, ki tudi poudarja, da se AMZS, ki je krovna zveza za motociklistični šport v Sloveniji, zelo dobro zaveda pomena varovanja narave.

Želimo, da bi se vzpostavila regijska območja, kjer bi se vožnje lahko opravljale. Ne gre samo za motokros poligone, ampak tudi za območja za enduro dirke. Te privabijo še več voznikov, saj je zanje treba manj znanja kot pri motokrosu.

Avto moto zveza Slovenije je zakonodajalcem že podala nekaj predlogov in pripomb za ureditev tega področja - nazadnje lani junija v okviru javne obravnave sprememb in dopolnitev zakona o ohranjanju narave, ki se nanašajo na 28. b in 28. c člen oziroma na poenostavitev in hitrejše pridobivanje dovoljenj za javno prireditev vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju. Odziva ni bilo.
“Podani predlogi Zavodu za gozdove niso znani. Zainteresirane javnosti imajo legitimno pravico, da dajejo pobude in predlagajo spremembe zakonodaje. Zavod za gozdove izvaja in sodeluje v projektih, ki obravnavajo tudi problematiko voženj v naravnem okolju z namenom izobraževanja in ozaveščanja strokovnjakov in širše zainteresirane javnosti o prostoru. Eden takšnih je bil tudi projekt SUPORT – trajnostno upravljanje Pohorja. V okviru tega in drugih tovrstnih projektov smo zainteresirano javnost za vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju večkrat pozvali k sodelovanju in podaji pobud, vendar do sedaj nismo dobili praktično nobenih javno izraženih pobud za ureditev problematike vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju”, pravi Boris Rantaša iz Zavoda za gozdove in dodaja, da bi se morali posamezniki, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, povezati v skupine ali združenja in jasno podati svoje želje.

Motošportu velikokrat neupravičeno pripisujejo, da uničuje okolje - takšne pavšalne obsodbe pa motošportu delajo krivico.

#TrenirajDoma!

Nekateri ljubitelji motošporta kljub številnim pobudam #OstaniDoma tega priporočila ne upoštevajo, v zadnjem obdobju pa se je povečalo tudi število voženj v naravi, ki so (pre)pogosto v nasprotju z veljavno zakonodajo glede vožnje v naravnem okolju. Avto-moto zveza Slovenije zato poziva: #TrenirajDoma!

Vinjeta za vožnjo po naravnem okolju?

Motošportu velikokrat neupravičeno pripisujejo, da uničuje okolje - takšne pavšalne obsodbe pa motošportu delajo krivico. Erik Logar je povsem jasen:

AMZS brez izjem spodbuja tekmovalce, ki nastopajo na tekmovanjih pod okriljem AMZS, k spoštovanju narave. Vsi naši športniki na vseh prireditvah pod našim okriljem spoštujejo okoljevarstvene smernice mednarodne motociklistične zveze FIM, ki so prevedene v slovenski jezik in veljajo za vse.

AMZS želi večjo pripravljenost državnih organov pri iskanju prostora za izvajanje prireditev, ki bi bile seveda podvržene posebnemu režimu. “Rešitev bi bila lahko regijska središča za terenske oziroma “off road” vožnje, kjer bi morali imeti motocikli posebno vinjeto, ki bi bila nadomestilo za obremenitev okolja s hrupom in povzročanje škode. Prav tako bi veljalo poiskati degradirana območja (opuščene kamnolome, peskokope, glinokope), v katerih naravno okolje dopušča izvedbo prireditev in tekmovanj. Pomembno je, da bi bila takšna prizorišča zunaj območij Natura 2000, ekološko pomembnih ali zavarovanih območij in zunaj območij naravnih vrednot,” še dodaja Erik Logar.

Ne gre spregledati, da motoristi, ki se kljub prepovedi vozijo po gozdovih, s kršitvami vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju ne delajo škode samo okolju, ampak tudi samim sebi, saj s tem povzročajo nejevoljo in odpor do tovrstnih aktivnosti.

Zakon ne dovoljuje izjem

Na Zavodu za gozdove pa izjem ne poznajo. “Prosta vožnja po gozdnih prometnicah (gozdnih cestah in gozdnih vlakah) je po zakonu o gozdovih prepovedana. Tovrstna vožnja negativno vpliva na gospodarske, ekosistemske in socialne funkcije gozda. Poleg škode zaradi hrupa in s tem povezanega motenja prostoživečih živali in souporabnikov prostora tovrstne aktivnosti povzročajo tudi trajne škode na gozdnih prometnicah in neposredno na raščenih gozdnih tleh (tla zunaj gozdnih prometnic). Gozdne ceste in gozdne vlake so prvenstveno oziroma izključno namenjene gospodarjenju z gozdom, vožnja z motornimi vozili pa je dovoljena le, če se gospodarjenje ne ovira in se ne povzroča škoda”, pravi Boris Rantaša, ki se strinja, da bi bilo za drugačno rabo gozdov treba spremeniti zakonodajo. “Resolucija o nacionalnem gozdnem programu je bila osnova za opredelitev posameznih con v gozdovih, kjer so bile določene še sprejemljive obremenitve gozdov s posameznimi, mestoma za gozdni ekosistem motečimi dejavnostmi. Kot pomemben rezultat te opredelitve so v območnih gozdnogospodarskih načrtih potrjena območja posameznih con, kjer je dovoljena ježa in vožnja s kolesi po označenih gozdnih prometnicah. Gre za vrste rab, pri katerih so drugačni vplivi na gozd kot pri vožnji z motornimi vozili, je pa to postopek, preko katerega bi bilo možno določiti tudi območja za vožnjo v naravnem okolju,” še dodaja Rantaša.

Rantaša meni, da je rešitev v povezovanju posameznikov, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo: “Skupine ali združenja bi morali jasno podati želje glede karakteristik prostora, hkrati pa je potrebna povezava upravljavcev prostora pri opredelitvi tovrstnih območij v prostoru (širša presoja dejavnosti v smislu, kaj je za neko območje še sprejemljivo in kaj ne). Nadzornim organom bi bilo treba podati možnosti in pooblastila, da bi, ko bodo takšna območja opredeljena, lahko izvajali primeren nadzor in tudi kaznovali kršitelje.”

Aktualno dogajanje zaradi pandemije koronavirusa problematiko voženj z motornimi vozili v naravnem okolju še zaostruje. Marsikdo si namreč zaradi omejitev gibanja privošči več, kot je dovoljeno in misli, da lahko v naravnem okolju vseeno vozi

Lastništvo ne prinaša dovoljenja

Aktualno dogajanje zaradi pandemije koronavirusa problematiko voženj z motornimi vozili v naravnem okolju še zaostruje. Marsikdo si namreč zaradi omejitev gibanja privošči več, kot je dovoljeno in misli, da lahko v naravnem okolju vseeno vozi, če je lastnik parcele ali zemljišča, na katerem vožnjo izvaja. Boris Rantaša pravi: “Zakon posebnih izjem glede lastništva ne opredeljuje - negativni vplivi na gozdni ekosistem so enaki ne glede na to, ali vožnjo izvajamo na svojem ali tujem zemljišču. Izkušnje s Pohorja kažejo, da lastniki gozda v večini temu športu niso naklonjeni. Če za gozdne ceste manjši del vzdrževanja (in s tem tudi odprave škod zaradi vožnje v naravnem okolju) krije država iz proračuna, pa je odprava poškodb na gozdnih vlakah ali celo na raščenih gozdnih tleh povsem na plečih lastnika vlake ali parcele. Prav tako so gozdne posesti v Sloveniji za tovrstni šport večinoma premajhne in bi se moral uporabnik pri svoji dejavnosti peljati čez več posesti.”

Vožnje na črno škodijo

Ne gre spregledati, da motoristi, ki se kljub prepovedi vozijo po gozdovih, s kršitvami vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju ne delajo škode samo okolju, ampak tudi samim sebi, saj s tem povzročajo nejevoljo in odpor do tovrstnih aktivnosti. “Omejitev se je treba zavedati in jih dosledno spoštovati. Pri AMZS želimo, da bi našli skupni jezik z zainteresiranimi skupinami in posamezniki ter državnimi organi, da vse skupaj premaknemo z mrtve točke”, pravi Erik Logar.

Ključne besede


ekologijamotokrosendurookoljevarstvonaravavožnja v naravnem okolju

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

52

Priljubljenost članka

52

Shrani

Delite s prijatelji