Drugo mnenje: Strah pred krtačami?

Nasveti

Ali strojno pranje avtomobila res lahko poškoduje lak?


Nekateri vozniki svojega avtomobila še nikoli niso zapeljali na stezo samodejne avtopralnice, saj so prepričani, da krtače pri strojnem pranju puščajo poškodbe na laku. Je to mit ali resnica? Je na roke opran avto res bolje očiščen? Po odgovore smo se odpravili v pralnico, kjer v letu krtače na samodejni stezi operejo od 62 do 68 tisoč avtomobilov, tudi najdražjih.

Pred fotografiranjem testnih avtomobilov moramo v uredništvu Motorevije nemalokrat hitro in kakovostno oprati in tudi posušiti avtomobil, ki ga preizkušamo. Pri tem velikokrat zapeljemo na stezo avtopralnice Autocommerca, ki je v naši neposredni bližini. Ena od ključnih prednosti strojnega pranja je seveda čas, saj je avto opran v vsega petih minutah. Tokrat smo pod krtače peljali kovinsko črno limuzino - mercedes razred C. Ni pa malo lastnikov, ki takega avtomobila niti slučajno ne bi oprali v strojni avtopralnici.

Zagotovilo strokovnajka: "Vse novejše tekstilne ali penaste krtače, tudi če bi avtomobil prali vsak dan, ne puščajo nikakršnih sledi.”

Od kje strah in dvom v velike strojne krtače?

O tem, zakaj imajo določni ljudje odpor do strojnih krtač oziroma od kod izvira strah pred njimi, smo govorili z vodjo storitvenega centra Igorjem Čadnkom, ki pravi, da so nekoč predvsem neustrezno vzdrževane najlonske krtače lahko pustile kakšno sled na laku.
“Ta zakoreninjen strah verjetno izhaja iz časov najlonskih krtač, kjer so zlasti v starejših oziroma neustrezno vzdrževanih avtopralnicah obrabljene najlonske krtače z razcepljenimi oziroma razcefranimi nitmi, podobnimi tankim “laskom”, lahko puščale sledi na laku. Te sledi so sicer nastale po mnogih pranjih, gre pa za povsem neproblematične mikro poškodbe, ki se jih odpravi s poliranjem avtomobila. Pravzaprav ne gre za pravo poškodbo laka, temveč ostanek krtač na površini. Tudi zato je bilo včasih v kakšnem avtomobilu višjega cenovnega razreda celo v navodilih za vzdrževanje avtomobila zapisano, da izdelovalec priporoča ročno pranje. Ampak večina avtopralnic na pralnih stezah ne uporablja več tovrstnih krtač. Vse novejše tekstilne ali penaste krtače, tudi če bi avtomobil prali vsak dan, ne puščajo nikakršnih sledi.”

Čandek pravi, da pri določenih voznikih verjetno določena stopnja strahu ali odpora obstoja tudi zato, ker se avto na pralni stezi zapelje v “objem” razmeroma velikega in glasnega stroja, ki se pomika okrog avtomobila. “Določene stranke imajo do tega odpor, saj imajo občutek, da če nekdo dela z roko, bolj natančno uravnana pritisk na površino. A to ni povsem res. Poškodb na površini je precej več ob ročnem pranju, zlasti doma, ko ljudje z neustrezno krpo ali gobo brez ustreznega izpiranja odstranjujejo umazanijo. Pri domačem ročnem pranju nevarnost predstavlja tudi nepravilna uporaba čistilnih sredstev.”

Tudi v moderni strojni avtopralnici je zelo pomeben korak kakovostno predpranje. 

Pod krtače tudi kabrioleti s platneno streho

Čandek tudi pove, da cena avta ne more biti razlog, da avto ne bi smel pod krtače: “Vsak avto je pobarvan in z vsakim avtomobilom je treba ravnati skrbno, ga tudi oprati oziroma negovati, da ne pride do poškodb laka. Vsak avto spada v pralnico. So pa določene oblike avtomobilov, za katere ne moremo zagotoviti enako kakovostnega pranja. Gre za kakšen nadpovprečno zmogljiv ali eksotičen super športni avto z velikimi zračnimi usmerjevalniki ali pa kašen specialen namenski avto z dodatnimi nosilci za opremo, saj potem krtače ne dosežejo celotne površine. V tem primeru svetujemo ročno pranje. Lahko pa v naši avtopralnici operemo tudi avto s strešnim prtljažnikom za prevoz koles, tako da ročno dvignemo krtače. Zaradi kakovosti pranja sicer raje vidimo, da jih ni. Strehi se v takem primeru temeljiteje posvetimo pri predpranju.”

Čandek pravi, da je njihova samodejna pralna steza s krtačami in drugo strojno opremo ter aktivnostjo kemijo pralnih sredstev prilagojena tudi pranju platnenih streh kabrioletov. “Takih strank seveda ni veliko, a k nam pridejo in nikoli nismo imeli nikakršnih težav.”

Aktivna pena ima nalogo, da zmehča umazanijo.

Tekstilne krtače popolnoma varne

Naš sogovornik zagotavlja, da v pravilno vzdrževanih pralnicah s kakovostno opremo ne more priti do poškodb in nam je zaupal tudi zanimivo statistiko pranja službenega avtomobila nekdanjega prvega moža v njihovem podjetju: “V našem podjetju je voznik direktorja službeni avto višjega cenovnega razreda mercedes E opral skoraj vsak delavnik. Ta avto po več kot 300 pranjih na stezi naše avtopralnice ni imel nikakršne sledi pranja s krtačami. Vedno je bil čist. Ob tem je treba seveda izpostaviti dve stvari. Prva je kakovostno ročno predpranje, ki ga vedno priporočamo, čeprav se ga pri nas lahko opravi tudi strojno. Pralec se tako lahko posveti delom vozila, kjer krtače sicer ne bi bile tako temeljite. Druga izjemno pomembna stvar so krtače. Mi uporabljamo izključno kakovostne tekstilne krtače, ki ne puščajo popolnoma nobenih sledi na lakiranih in drugih karoserijskih površinah.” 

Vsi senzorji gibljivih delov avtopralnice, ki se pomikajo ob in nad avtomobilom, dvojno varovani in je praktično neznatna možnost poškodbe zaradi odpovedi strojne opreme.

Odlomljeni deli posledica nestrokovne vgradnje

Kaj pa poškodbe zaradi odpovedi strojne opreme? Igor Čandek pojasnjuje, da so vsi senzorji gibljivih delov avtopralnice, ki se pomikajo ob in nad avtomobilom, dvojno varovani in je praktično neznatna možnost poškodbe zaradi odpovedi strojne opreme. “Pri nas smo imeli le en primer, ko se je sušilec dotaknil oziroma pritisnil streho. Tudi zaradi tega ima kdo kakšen pomislek glede strojnega pranja. Sicer pa, če je avto pravilno vzdrževan, ni nikakršnega strahu, da bi krtače poškodovale ogledala, brisalce, aerodinamične usmerjevalnike … Tudi profesionalno nameščena dodatna oprema bo ostala nedotaknjena. Težava pa lahko nastane, ko ima avto denimo zračni usmerjevalnik prilepljen z običajnim sanitarnim silikonom. Take nestrokovne domače vgradnje ne spadajo ne na cesto in ne v avtopralnico. Videli smo že vzvratna ogledala, ki so bila prilepljena s silikonom.”

Igor Čandek izpostavi, da imajo nekateri vozniki težave z osnovnimi vozniškimi manevri kot je prestavljanje v nevtralno prestavo. Ker je na stezi lahko hkrati tudi več avtomobilov, morajo vozniki dosledno spoštovati navodila

Kako prepoznati dobro avtopralnico - ročno ali strojno?

Za ta nasvet smo se obrnili na strokovnjaka za avtomobilsko kemijo in opremo za nego vozil Marjana Juharta iz podjetja Juvi: “Največkrat po tem, če v vrsti čaka veliko avtomobilov. Prav gotovo dobra ali slaba izkušnja odloča, v katero pralnico zapeljati. Vedno več voznikov sprašuje o primernosti in uporabi detergentov, še posebej, kadar predajo avto v ročno avtopralnico. To je zelo pomembno, kajti materiali na vozilu so čedalje bolj občutljivi na kemikalije. Še posebej občutljivi so nekateri deli notranje opreme in zasloni na dotik. Pri izbiri ponudnika pranja veliko štejejo tudi odnos pralca do stranke, doslednost in skrbnost čiščenja z ustreznimi detergenti.”

Juhart pove, da se ročne in samodejne avtopralnice med seboj razlikujejo po storitvi in kakovosti pranja. Nekatere uporabljajo cenejše detergente in tvegajo poškodbe kromiranih letvic, plastičnih in gumijastih delov, poškodbe barve in laka: “Kdor želi izstopati s kakovostjo storitve, uporablja dražja, kakovostnejša in varnejša čistila. Razlika se vidi od daleč, a se odraža tudi v dražji storitvi.” Juhart prednost ročnega pranja ne postavlja v kontekst varnosti, temveč kakovosti: “Pralec več pozornosti nameni podrobnostim: čiščenju aluminijastih platišč, loščenju pnevmatik, čiščenju stekel … medtem ko v samodejni avtopralnici zaradi konfiguracije tehnologije, hitenja pri delu in zaradi čakajoče vrste višje kakovosti ni mogoče doseči zgolj s strojno opremo. Čeprav je tehnologija zelo napredovala, pralec v avtomatski avtopralnici s predpranjem ne zmore očistiti vseh kotov vozila in nima dovolj časa, da bi se posvetil vsaki podrobnosti.”

Strokovnjak za avtomobilsko kemijo poudari, da samodejna avtopralnica avtomobilu zagotavlja sijoč videz, a vendar zaradi mehkih krtač kakovost pranja pada: “Mehkejše krtače so prijaznejše barvi in laku, vendar vozilo očistijo slabše. Moteče so tudi vodne kapljice, ki ostanejo na steklu in karoseriji in jih je tudi težko odstraniti. To je posledica slabega sušenja na izhodu iz avtopralnice.”

Strokovnjak za avtomobilsko kemijo Marjan Juhart iz podjetja Juvi poudari, da samodejna avtopralnica avtomobilu zagotavlja sijoč videz, a vendar zaradi mehkih krtač kakovost pranja pada.

Prometna signalizacija na pralni stezi: pri zeleni je treba speljati naprej in ne vzvratno!

Igor Čandek izpostavi, da imajo nekateri vozniki težave z osnovnimi vozniškimi manevri kot je prestavljanje v nevtralno prestavo. Ker je na stezi lahko hkrati tudi več avtomobilov, morajo vozniki dosledno spoštovati navodila: “Opažamo, da imajo nekatere stranke imajo težave pri uvozu na pralno stezo. V takih primerih ponudimo pomoč in pralec zapelje avtomobil na stezo. Več težav smo imeli z neveščimi vozniki, ki so denimo na koncu steze pretaknili v vzvratno namesto v prvo prestavo.”

Krtače se menjajo na vsakih 60 do 80 tisoč pranj. Obrabljena tekstilna krtača ne poškoduje površine, le kakovost pranja je slabša. 

Ekologija: Pri strojnem pranju veliko manjša poraba vode!

V primerjavi z ročnim pranjem je poraba vode - zlasti sveže - bistveno manjša v samodejni avtopralnici. Igor Čandek pojasni: “Na naši stezi je povprečna poraba vode na opran avtomobil približno 470 litrov. Od tega pa je le 70 litrov sveže vode, ki jo uporabljamo predvsem za zaključno splakovanje. Za vse ostale procese pranja se uporablja reciklirana oziroma ponovno prečiščena voda. Vsa čistila oziroma kemična sredstva so biološko razgradljiva, ker je tako prav in to od nas zahtevajo tudi okoljski predpisi. Je pa pri čistilnih sredstvih zelo pomembno pravilno odmerjanje in aplikacija. Pri aktivnih snoveh in voskih je natančnost nanosa merjena na gram natančno, sicer se lahko zgodi, da čistilo ali zaščitno sredstvo ni učinkovito ali pa bi prišlo do sledi kemičnega sredstva na površini.”

V primerjavi z ročnim pranjem je poraba vode - zlasti sveže - bistveno manjša v samodejni avtopralnici. Na stezi se v povprečju na avto porabi 470 litrov vode. Sveže le 70 litrov, ostala voda se prečisti in reciklira.


Igor Čandek pojasni, da ima Autocommerce avtopralnico že 23 let: “Bili smo tudi prvi, ki smo začeli uporabljati “mehke” krtače. Po tem smo hitro postali zelo prepoznavni in tudi dobili veliko strank.”

 

 

Ključne besede


drugo mnenjepranje avtaavtopralnica

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

399

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Priljubljenost članka

399

Shrani

Delite s prijatelji