1987
+386 1 530 53 53
Aktualne klimatske spremembe so jasen dokaz, da v naši atmosferi ni vse tako, kot bi moralo biti. A sporočilo, da nekaj ni v redu, nam lahko sporoča tudi klimatska naprava. Je klimatska naprava v vašem avtu pripravljena na dolgo in vroče poletje?
Prihaja najbolj vroč del leta, v katerem ustrezno delujoča klimatska naprava ni zgolj stvar udobja, ampak tudi varnosti potnikov v kabini. Previsoka temperatura v vozilu namreč prinaša številne nevarnosti, ki neposredno vplivajo na zdravje in počutje, s tem pa na varnost vožnje. Ne gre pozabiti, da vročina povzroča nelagodje, nezbranost, utrujenost in podaljšuje reakcijski čas voznika – v skrajnem primeru lahko povzroči celo nevaren toplotni udar. Pod žgočim soncem parkiran avto voznika in potnike pričaka z razgreto notranjostjo, v kateri temperatura že po dobri uri lahko preseže 60 stopinj Celzija. Previdno torej pri prevozu otrok in hišnih ljubljencev. Temperatura se v parkiranem avtu pri 30 ali več stopinjah ozračja na soncu dvigne bliskovito hitro, kar pomeni, da je že 15 minut dovolj, da čakajoči v zaprtem avtu zaide v resne težave.
Telo ni pripravljeno na ekstremne razlike: hladite z občutkom
Prijetne učinke klimatske naprave poznamo vsi, marsikdo pa se je že srečal tudi z manj prijetnimi posledicami skušnjave preveč agresivnega hlajenja v poletni pripeki. Ekstremne temperaturne razlike in neposredna izpostavljenost zračnemu toku (pre)hladnega zraka škoduje zdravju. Prehlad, vnetje oči, ušes in celo angina so najpogostejše neprijetne posledice zlorabe mrzlega zraka v razgreti avtomobilski kabini. Pravilna uporaba klimatske naprave je zato zelo pomembna, a hkrati je pomembno tudi njeno brezhibno delovanje. To zagotovimo predvsem z rednim vzdrževanjem klimatske naprave. Bližnjic tu ne sme biti, sicer je hitro (pre)vroče ali celo nevarno vroče.
Spomnimo: 5 pravil zdrave in pravilne uporabe klimatske naprave
| - ko sedete v močno segret avto in speljete, za minuto ali dve odprite stranska stekla, s čimer boste najhitreje spravili močno segret zrak iz potniške kabine, |
| - nato vsa stekla popolnoma zaprite in nastavite klimo na zaprt krog delovanja, na tako imenovano „reciklažo zraka", s čimer izključite dotok vročega zraka iz zunanjosti. Krožil bo le zrak znotraj kabine, ki bo tako najhitreje ohlajen, najhitreje pa bo dosežena tudi želena temperatura v vozilu, |
| - ne nastavljajte hlajenja na preveč nizko temperaturo. Temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ne bi smela biti večja od 7 stopinj Celzija. Tako boste preprečili razvoj prehladnih obolenj in zmanjšali obremenitve organizma zaradi prevelikih temperaturnih razlik, |
| - ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino. Prezračevalne šobe zato vedno obrnite stran od glave in drugih delov telesa, saj neposredno izpostavljanje hladnemu zraku lahko vodi do podhladitve in posledičnega prehlada, |
| - moč delovanja ventilatorja nastavite na najmanjšo še učinkovito stopnjo. Če imate vgrajeno avtomatsko klimatsko napravo, izberite samodejno nastavitev, v kateri elektronika ob pomoči različnih tipal smer pretoka zraka in hitrost ventilatorja samodejno prilagaja nastavljeni temperaturi in zunanjim vremenskim razmeram. |
.jpg?1528203483264)
Pravilno in redno vzdrževanje je veliko cenejše kot popravilo
Pogosto vozniki šele v prvih zares toplih dnevih ugotovijo, da prezračevalni sistem ne deluje tako, kot bi moral. Vsako odstopanje od običajnega delovanja klime, začenši s smradom, vlago in nihajočo temperaturo pomeni, da je treba odkriti razlog za očitne klimatske spremembe v kabini. Sporočila ne gre prezreti – tudi zato ne, ker večje okvare klima naprave niso poceni. Nekatere dele klimatske naprave je treba vzdrževati dokaj pogosto in redno, da preprečimo težje okvare sistema. Gre predvsem za menjavo filtrov in razmeroma preprost, a nujen poseg čiščenja prostora pred kondenzatorjem, ki se nahaja neposredno za masko motorja. Pri terenski vožnji se tako lahko pred kondenzatorjem nabere veliko nesnage. Jurij Kočar, vodja servisa AMZS, opozarja, da vsako zanemarjanje avtomobila vpliva tudi na delovanje ključnih komponent klimatske naprave. Že plastična vrečka ali odpadlo listje, ki prekrije del površine kondenzatorja, zmanjša pretok zraka in obremeni delovanje klimatske naprave.
Polnjenje hladilnega plina in dopolnitev količine olja v sistemu je po mnenju Kočarja dobro narediti na vsake 3 do 4 leta, odvisno od uporabe avta in prevoženih kilometrov. Izredno vzdrževanje klimatske naprave je potrebno takrat, ko pride do vdora zraka in vlage v sistem zaradi poškodbe karoserije v prometni nesreči, korozije hladilnikov, izparilnikov ali njihovih aluminijastih cevi. Tedaj je treba popolnoma izprazniti sistem, saj prah in vlaga v hladilni tekočini povzročita tvorbo kristalov, ki lahko sistem tudi mehansko poškodujejo. Takšen servis klimatskih naprav je že kar temeljit in drag poseg, ki pa se mu ob rednem vzdrževanju lahko izognemo.
.jpg?1528203923156)
Smrad iz zračnikov! Kaj ga povzroča?
Kombinacija prahu in vlage zaradi nekakovostnega ali izrabljenega sistema filtriranja in nezadostnega odvajanja kondenza, predvsem na izparilniku povzroča razvoj različnih mikroorganizmov. Zaradi takega onesnaženja nastane neprijeten vonj. Jurij Kočar pojasnjuje, da je poleg vzdrževanja hladilnega dela klime potrebno poskrbeti tudi za prezračevalni oziroma ventilacijski sistem: “Vlaga je delno potisnjena tudi naprej v razvodni sistem prezračevanja, ki ga je ob servisu treba očistiti.” To pomeni mehansko in kozmetično čiščenje ter v zadnjem času precej učinkovito čiščenje z ozonom. Kočar poudarja, da v AMZS z vsemi pripomočki in izkušnjami prezračevalni sitem spravijo blizu ravni čistoče, ki je bila v ceveh, ko je avto pripeljal iz tovarne.
Luža pod avtom je dokaz, da klima naprava deluje pravilno!
Če v poletni pripeki pod avtomobilom opazite lužo čiste vode, to ni razlog za preplah. Voda pod avtom je potrdilo, da klimatska naprava dela dobro. Luža nastane zaradi dobrega odvajanja kondenza. To hkrati pomeni tudi manjšo možnost nastanka bakterijske kontaminacije zraka oziroma smradu zaradi bioloških nečistoč – gliv, lišajev in alg – v prezračevalnem sistemu.
Plin je vse dražji, a od njega je odvisno pravilno delovanje
AMZS vodja servisa Jurij Kočar izpostavlja še en problem, zaradi katerega razni nestrokovni in okoljsko neodgovorni ponudniki servisnih storitev klimatskih naprav ubirajo nevarne bližnjice. Zelo pomembno je, da se pri najpogostejši okvari klimatske naprave – puščanju in izgubi hladilnega medija – hladilni sistem dopolni oziroma napolni s predpisanim ter okoljsko najmanj spornim plinom. Ta pa se je letos podražil že za skoraj 500 odstotkov. Gre za plin z oznako R1234yf oziroma tetrafluorpropen. Jurij Kočar voznike opozarja, da je ustrezen hladilni plin zelo pomemben zaradi varnosti in pravilnega delovanja sistema: “Ustrezen plin ne povzroča korozivnosti napeljave in ima učinkovite mazalne lastnosti, saj se v njem uparja zadostna količina olja. Del olja v sistemu se namreč upari v plin in hladilni plin ga nosi s seboj ter kot aerosol podmazuje določene gibljive dele klimatske naprave. Neustrezni plini nimajo zmožnosti enako kakovostne absorpcije olja, tako se sistem ne podmazuje in hladi dovolj učinkovito, kar pa lahko pripelje do dragih okvar.”
Člani AMZS klimo napolnijo 17 % ceneje
Prav ustrezna količina olja je v klimatski napravi zelo pomembna, saj veliko škode lahko povzroči zaradi preveč olja v sistemu, kar vodi v okvaro. Kočar opozarja, da je pomembno, da se s klimatsko naravo ukvarja ustrezno usposobljen strokovnjak s pravo diagnostično in servisno opremo. Kljub podražitvi plina, ki bo od 1. junija dalje za okoli 20 odstotkov podražil tudi dosedanje cene pregleda in polnjenja klimatske naprave, ki so se na servisih AMZS gibale med 50 in 65 evri, pa bodo člani AMZS v poslovalnicah po Sloveniji strokovni servis oziroma polnjenje klime v svojih avtih še vedno lahko opravili s 17-odstotnim popustom.
Trije sovražniki klime: sol, kamenje in hitrost
.jpg?1528204709579)
Hladilnik klime oziroma kondenzator je sprednjem delu vozila največkrat postavljen prvi v vrsti pred ostalimi hladilniki avtomobila preko katerih teče zračni tok med vožnjo. Z visoko potovalno hitrostjo se poveča možnost naleta drobnega kamenja skozi reže maske, kar na recikliranem aluminiju pušča drobne mehanske poškodbe, ki so pozimi izpostavljene še soli. Tako hitreje pride do poroznosti napeljave sistema in uhajanja hladilnega medija oziroma plina.
Nevarni približki cenenega vzdrževanja: kuhinjski plin ne sodi v klimo!
Kočar meni, da bo podražitev plina določene serviserje vodila v iskanje cenenih nadomestkov, ki pa so lahko tudi zelo nevarni:
“Bližnjice v smislu kaj vse še deluje so lahko nevarne. Pri popravilu klimatskih sistemov smo na naših servisih že imeli priložnost videti navaden kuhinjski plin, mešanico butana in propana. Kar predstavljajte si, kaj to pomeni za varnost: pol kilograma visoko vnetljivega plina na dokaj ranljivem mestu. Poleg tega pa je neprimeren plin tudi problem za serviserja, ker si z njim kontaminira vse svoje orodje oziroma polnilno napravo, kar lahko servis še podraži.”
V luči podražitve plina bo torej prvi znak, da vam samooklicani “strokovnjak” pod kozolcem ne bo sistema napolnili z ustreznim hladilnim medijem prav nadpovprečno nizka cena storitve.
.jpg?1528205161853)
Sodobne klimatske naprave - učinkovitejše in natančnejše delovanje
Okolju, energiji in zahtevam po vedno večjem udobju se razvoj avtomobilskih tehnologiji prilagaja tudi z naprednimi rešitvami klimatizacije in prezračevanja potniške kabine. Tak naprednejši sistem ima denimo še proti alergijske filtre, dišave, ionzatorje zraka …
Sodobne klimatske naprave imajo vgrajene kompresorje s spremenljivo prostornino. Tak kompresor se prilagaj motornim vrtljajem, da glede na stopnjo delovanja porabi manj energije oziroma od motorja zahteva manj moči za pogon. Nekoč je klima ob polnem delovanju zahtevala tudi preko 12 kilovatov moči, danes so najbolj učinkoviti sistemi zmožni s prilagodljivim delovanje kabino ohlajati z manj kot tremi kilovati. Poleg tega pa so najboljši sistemi klimatizacije zmožni avtomobilsko kabino razdeliti že na 4 mikroklimatska območja in poskrbeti za izredno natančno prezračevanje oziroma ohlajevanje ali ogrevanje. Še vedno pa klimatska naprava zahteva določeno količino energije. Med vožnjo je to po naših testih izpred šestih let bilo med 0,21 in 0,54 litra goriva na 100 km.
Vaše mnenje ...
