Avto, ki je v resnici motor

| Predpisi, Promet

Brez izkušenj in vozniškega dovoljenja za krmilom motorja?


Vožnja motornega kolesa zahteva obvladovanje motorja in osnovno znanje vožnje, ki ga morajo motoristi dokazati pri opravljanju izpita A kategorije. Brez takšnega vozniškega dovoljenja motorja ne smemo voziti, mar ne? Narobe: lahko ga – če ima spredaj namesto enega dve kolesi. Trikolesni motorji namreč padejo v nenavadno in nerazumljivo zakonsko luknjo, ki vožnjo z njimi omogoča tudi tistim, ki izpita za motor nimajo oziroma imajo le izpit B kategorije. Sedli smo na sedež takšnega motorja, se z njim podali na ceste in poskušali razumeti, zakaj zakonodajalci mislijo, da je takšen trikolesnik avto …

Vožnja z motornim kolesom marsikateremu motoristu pomeni strast in užitek, nekateri pa se v svet motorjev vživijo do te mere, da jim to postane kar življenjski stil. A motoristična pot se začne z opravljanjem izpita A kategorije, za katerega se je treba naučiti obvladovanja motorja in opraviti kar nekaj voženj pod nadzorom inštruktorja. Kdor opravi izpit A kategorije, naj bi znal voziti motor. Za res varno vožnjo motorja zgolj ustrezen izpit seveda ni dovolj – varen voznik rabi tudi izkušnje in trezno glavo. Kdor tega nima, hitro pristane v statistiki prometne varnosti, v kateri ponesrečeni motoristi zasedajo zelo visoko mesto.

Osnove vožnje motorja v šoli vožnje

A vse skupaj se vendarle začne v šoli vožnje, kjer inštruktorji nadebudne motoriste najprej naučijo pravilnega ravnanja z motorjem – na primer potiskanja motorja ob sebi, obračanja motorja na ozkem prostoru, pravilnega sedanja nanj in ostalih zares osnovnih korakov, ki jih voznikom avtomobilov ni treba poznati. Ko gre motorist prvič na cesto, ga inštruktor nauči pravilnega speljevanja, položaja na cesti oziroma na voznem pasu, pravilnega položaja v križiščih in še marsikaj drugega, kar se zaradi oblike in zasnove motorja razlikuje od avtomobila s štirimi kolesi, precej večjimi merami in karoserijo okoli potniške kabine.

Motoristi vedo, da je vožnja motorja nekaj povsem drugega od vožnje avtomobila; je precej bolj fizično opravilo, za katerega je treba kar nekaj spretnosti in precej več koncentracije. Motor skoraj ne odpušča napak, voznik je na njem povsem izpostavljen, vplivi okolja, ceste in prometa so neposredni, takojšnji in pogosto neusmiljeni.

Če ima tri kolesa, ne rabiš znanja?

A na motor lahko sedejo – in se z njim zapeljejo na cesto – tudi takšni, ki niso šli skozi osnovno šolo vožnje z motorjem. Le na poseben motor morajo sesti – na takšnega, ki ima namesto enega prednjega kolesa dve kolesi. Takšnih trikolesnikov je na naših cestah videti kar veliko, še pogostejši pa so v nekaterih državah in večjih mestih, kjer je tudi sicer veliko motorjev in skuterjev.

Takšne trikolesne motorje namreč lahko vozimo brez vozniškega dovoljenja A kategorije; zadostuje vozniško dovoljenje B kategorije oziroma izpit za avto. To dovoljuje zakon, ki takšne motorje označuje za dvosledna vozila, zanje pa določa, da jih lahko vozimo z izpitom B kategorije (zakonsko razlago objavljamo v okvirju).

O razlogih za takšno zakonsko določilo ne bomo govorili – naši zakonodajalci so to določilo povzeli iz evropske zakonodaje, saj enako velja tudi v številnih evropskih državah.

A to še ne pomeni, da so takšna določila pravilna oziroma smiselna; tudi s tremi kolesi namesto dveh so takšni tricikli motorji. Tudi zanje veljajo podobne fizikalne zakonitosti kot za motorje; trikolesnik se pelje podobno kot motor, na njem je voznik enako izpostavljen, takšen tricikel je v očeh ostalih udeležencev v prometu videti kot običajen motor, enako se obnaša tudi med vožnjo – pri pospeševanju, zaviranju in nagibanju v ovinek.

Tudi ni res, da so takšni trikolesniki bistveno bolj stabilni od dvokolesnikov – če nisi previden, se tudi trikolesnik hitro zvrne na bok.

Za varnost poskrbimo sami

Splet (zakonskih) okoliščin torej dovoljuje, da trikolesnike vozijo tudi ne-motoristi. Marsikdo med njimi vožnjo trikolesnega motorja obvlada, so pa med njimi zagotovo tudi takšni, ki jih ne obvladajo dovolj.

Težava je, da ni nobenega mehanizma, ki bi takšnim preprečil vožnjo ali pa jih vsaj naučil pravilno voziti. To je namreč prepuščeno presoji – in zdravi pameti – posameznika in le upamo lahko, da se motoristi, ki se odločijo za nakup in vožnjo trikolesnika, tega zavedajo. Takšnim predlagamo, da se udeležijo tečaja varne vožnje za motoriste in na tečaju spoznajo vse zakonitosti vožnje motorja.

Res je, da so tečaji varne vožnje za motoriste namenjeni motoristom, ki že znajo voziti motor, a prepričan sem, da se bodo inštruktorji posvetili tudi začetnikom motoristične vožnje – vsaj za AMZS center varne vožnje na Vranskem to zagotovo velja, saj smo to preskusili sami (zgodbo lahko preberete na 8. strani Motorevije).

Velja ponoviti: res je, za vožnjo trikolesnega motorja ne rabite vozniškega dovoljenja za motor in dokazanega znanja obvladovanja motorja. A če tega od vas ne zahteva država, bodite sami strogi do sebe. Povedano drugače: trikolesni motorji oziroma skuterji da, a le če jih znate voziti.

Pri nas lani približno 100 novih trikolesnikov

Če ste na cesti že kdaj zagledali trikolesni motor oziroma trikolesni skuter, je velika verjetnost, da ste videli Piaggiov skuter z oznako MP3. Piaggio si je kot prvi ponudnik tovrstnih trikolesnikov odrezal – in si še reže – levji kos tržne pogače, maloštevilni ostali ponudniki tovrstnih trikolesnikov pa pobirajo drobtinice. Med temi so še švicarski Quadro, Gilera in Peugeot, med trikolesnike pa spada tudi Can-Amov drugače oblikovan in zasnovan spyder. Pri nas se na cesto vsako leto zapelje približno 100 trikolesnih skuterjev, kar med približno 1500 prodanimi dvokolesnimi skuterji in še približno 1500 pravimi motorji ni veliko, a tudi ne zanemarljivo.

Kaj o trikolesnikih pravi zakon?

Vožnjo s trikolesnim motorjem urejajo trije zakoni s področja varnosti na cestah – zakon o vozilih, zakon o voznikih in zakon o pravilih cestnega prometa. Zakon o vozilih v 16. odstavku 3. člena trikolesni motor opredeljuje takole: “motorno trikolo” je motorno vozilo s tremi kolesi, nameščenimi simetrično na vzdolžno os vozila, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h.

Zakon o voznikih v delu, ki govori o pogojih za udeležbo voznikov v prometu, pravi, da v “kategorijo B spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije A1, A2, A, F in G, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, B1 in G.” V tem odstavku o trikolesnikih ni govora, zato pa nekaj odstavkov nižje zakon pravi: “Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti v Republiki Sloveniji tudi trikolesa.” Zakon o pravilih cestnega prometa pa trikolesnike opredeljuje kot dvosledno vozilo oziroma: “dvosledno vozilo” je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm.

Manj kot 800 evrov: cena pridobitve vozniškega izpita A kategorije

Pridobitev vozniškega izpita ni prav poceni, a tako draga, da bi zaradi tega na kocko postavljali svoje življenje, pa tudi ne. V AMZS šoli vožnje, kjer vsako leto naučijo voziti motor kar nekaj motoristov začetnikov, kandidatom za opravljanje izpita A kategorije ponujajo paket 8 ur predavanja cestno-prometnih predpisov, evidenčni kartonček in 21-urni program vožnje oziroma praktičnega dela usposabljanja. Takšen paket stane 727,5 evra, za pridobitev vozniškega dovoljenja pa je treba plačati še 32 evrov za opravljanje teoretičnega dela izpita in 20 evrov za izpitno vožnjo.

Šola motociklizma – tudi za avtomobiliste

Intenzivni tečaj varne vožnje za motoriste v AMZS centru varne vožnje Vransko

Teorija še gre, praksa pa je vendarle nekaj drugega; vožnja motorja se precej razlikuje od vožnje avtomobila. Za oba sicer veljajo enaki prometni zakoni, omejitve in ureditve, a vožnja na pravi cesti je vendarle še vse kaj drugega kot spremljanje hitrostnih omejitev, obcestnih znakov in razvrstilnih črt na cesti.

Kot smo že zapisali, je vožnja motorja precej bolj fizično početje kot vožnja avtomobila; motor je treba voziti s celim telesom, ne samo z rokami in nogami, kot vozimo avto. Na motorju precej bolj čutiš sile, ki nastanejo med vožnjo, motor se tudi precej intenzivneje odziva na naše ukaze, prostora in časa za napake in njihovo odpravljanje pa je precej manj kot v avtu.

Tudi zato je tečaj varne vožnje za motoriste na Vranskem videti povsem drugače kot tečaj varne vožnje za avtomobiliste. Oba se začneta s teoretičnim delom, a motoristi se morajo v učilnici bolj posvetiti fiziki in teoriji oprijema, trenju, reakcijskim in zavornim časom. Dober voznik – tako motorja kot avta – naj bi sicer poznal vse fizikalne zakonitosti, a v avtu je cesta videti drugače kot izza krmila v ovinku nagnjenega motorja. Avtomobilistom se tudi ni treba ukvarjati z zaščitno opremo, oblačili in čeladami, brez katerih ne smemo sesti na motor.

Na poligonu AMZS centra na Vranskem se motoristi na zelo neposreden način srečajo s fiziko, ki so jo prej spoznavali v učilnici. Začne se s skupinsko vožnjo, pri kateri se učijo enega od najpomembnejših elementov varne vožnje motorja – pravilnega gledanja oziroma usmerjenosti pogleda naprej. Poglavitni nauk te vaje: z motorjem boš zapeljal tja, kamor imaš usmerjen pogled. Prav zanimivo je občutiti, da motor v resnici vleče tja, kamor imaš usmerjen pogled – tudi v grmovje na zunanji strani ovinka, če predolgo zreš vanj. Pravilno usmerjanje pogleda v ovinku ali v zaporedju ovinkov je torej predpogoj, da te motor uboga – in to je treba preskusiti ter vaditi.

Motor je treba v ovinku nagniti, da gre v želeno smer; to vedo tudi tisti, ki nikoli niso sedli na motor ali kolo. Pravilen položaj telesa na motorju med nagibom v ovinek pa je že večja neznanka; s posnemanjem Valentina Rossija na motoGP dirkalniku zagotovo ne bomo dolgo ostali v sedlu motorja. Na običajni cesti in na običajnem motorju se varno vozi drugače – tako, da nagnemo motor, naše telo – in glava oziroma pogled – pa ostane bolj pokončno. Takšna tehnika vožnje je varnejša, odzivi so hitrejši, nenadno oviro lahko obvozimo bolj suvereno.

Avto ima za zaviranje štiri kolesa, motor le dve (oziroma tri, če gre za trikolesnik); je zato zaviranje manj učinkovito? Če zaviraš pravilno, zagotovo ne. Vsi novi motorji morajo biti opremljeni z ABS zavornim sistemom, ki vozniku dovoljuje zaviranje s polno močjo, brez nevarnosti, da bi zablokiralo katero od koles in nas spodneslo z motorja. A kljub ABS sistemu je treba kar nekaj poskusov, da si tudi na motorju upaš zavirati z vso močjo – in pojemki so enako osupljivi kot v avtu.
Težji motorji – med te spadajo tudi maksi skuterji – so lahko zaradi svojih mer in mase precej okorni. Manevriranje pri počasni vožnji zato marsikomu dela težave; ravnotežje, odmerjanje plina, delo s sklopko in ostale veščine pridobiš šele z izkušnjami in kilometri. A tudi z 2-metrskim in 260-kilogramskim skuterjem se da slediti zelo zavitim ovinkom – le pravilnega odmerjanja plina in odločnega nagiba se je treba naučiti. Ko se naučiš še, da med ostrim zavijanjem pomaga rahlo zaviranje zadnjega kolesa, nelagodnost pred ozkimi prostori izgine.

Trik z zaviranjem zadnjega kolesa je izjemno koristen tudi v trenutkih, ki se jih bojijo vsi motoristi – ko v ovinek pripelješ prehitro in se ti zdi, da ga ne moreš zvoziti. S pravilno usmerjenim pogledom, pravočasnim zaviranjem pred ovinkom, odločnim nagibom motorja (ne pa telesa) in rahlim zaviranjem zadnjega kolesa se lahko rešiš iz marsikaterega navidezno brezizhodnega položaja.

Na koncu tečaja smo se presedli na specializirane motorje za trial, na katerih je treba stati na stopalkah, zelo tankočutno odmerjati plin odzivnega dvotaktnega motorja in vseskozi uporabljati sklopko. Ravnotežje, vzpon na hlod, vožnja po ozki površini, strmi spusti – zadnja vaja v dnevu nas je tečajnike naučila ravnotežja, do konca izmučila in potrdila, kar sem napisal v uvodu: vožnja motorja je fizična dejavnost.

Intenzivni tečaj varne vožnje za motoriste je v AMZS centru varne vožnje na Vranskem dobro obiskan; termini se hitro zapolnijo, tečajniki pa so praviloma navdušeni. S takšnega tečaja nedvomno odpelješ kot boljši in varnejši motorist. Pri tem dejstvo, ali ima tvoj motor eno ali dve prednji kolesi, ne igra nobene vloge.

Več informacij: https://www.amzs.si/cvv.

Ključne besede

varnostAMZS CVV VranskoPredpisiPeugeotpredpisiTrikolesni motorji

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj