Doživetje: Mazda MX-5

V tokratnem vozniškem doživetju smo se vrnili h koreninam vozniških užitkov in se po čudovitih ovinkih Bele Krajine zapeljali z enim zadnjih pravih dvosedežnih roadsterjev s platnenim pokrivalom. V novi dobi mobilnosti, ko vožnja postaja vse bolj digitalno sterilna, je nekaj uživaških kilometrov za volanom takšnega avta pravo razodetje - in hkrati žalosten opomnik, da z zmogljivimi, a (pre)težkimi sodobnimi elektrificiranimi avtomobili za vedno izgubljamo prvinskost, užitke in občutke, ki jih lahko prikliče le lahek, okreten in vozniško neposreden avto, kot je le 1000 kilogramov težka mazda MX-5.

Slovenija je idealna dežela za avtomobil, kot je mazda MX-5; zaradi izjemne pokrajinske raznolikosti in vremena, ki je navkljub klimatskim spremembam še vedno relativno prijazno za vožnjo v vetrom v laseh. Za prave kabrioletske užitke ne sme biti prevroče, pa seveda tudi ne prehladno; vsaj v naših krajih so poletni večeri in jutra najlepši čas dneva za užitke z vetrom v laseh. Pa tudi zima je v naših krajih izgubila dobršen del svoje snežne in ledene ostrine, za tiste sive oziroma meglene ter deževne dni pa imamo le dobro uro vožnje iz prestolnice na voljo mediteransko zimo z burjo, ki očisti nebo. Kabrioleti v resnici ne rabijo veliko moči in hitrosti za uživanje; lepo se je peljati počasi in uživati v vožnji, zvokih in vonjavah. Samo poglejte naslovno fotografijo ali pa pobrskajte po svojih avtomobilskih spominih in prepričani smo, da boste dobili tiho željo vsaj enkrat na tak način prvič ali pa znova doživeti svojo najljubšo pot, cesto, zmenek … Streha dol, utrip gor!

Veter v laseh le še za prave poznavalce in vozniške zanesenjake?

V hitrem digitalnem svetu, prežetem s stalnim podatkovnim “bombardiranjem”, je vožnja z lahkim roadsterjem, ki voznika še vedno zaposljuje z izjemno natančnim ročnim menjalnikom in navdušuje s svojo vodljivostjo in neposredno komunikacijo med cesto, kolesi in dlanmi, zagotovo dinamična sprostitev in tudi vrnitev k naravi.
V Motoreviji smo že pisali o težavah tovrstnih avtomobilov, saj je kabrioletov na cestah vse manj tudi zato, ker si je za tak avtomobil preprosto treba vzeti čas; kot za rekreacijo in prijatelje. Prav zato trenutni avtomobilski časi kabrioletom niso naklonjeni. Čeprav tudi v avtomobilizmu velja, da se moda vrača, tudi pogled naprej ne obeta boljših časov za vetrnjaško avtomobilsko romantiko. Na trgu so sicer že tudi električni avtomobili brez strehe, a glede njihovo ceno je to dober pokazatelj, da bodo kabrioleti v prihodnosti še bolj domena premožnih kupcev. Škoda.

Foto: Poslednji pravi in še dostopni roadster

Prav zaradi svoje preprostosti, a hkrati vozniške popolnosti in dejstva, da zanj še vedno ni potrebno zapraviti “nepremičninske” vsote denarja, si upamo trditi, da je Mazdin prenovljeni dvosedežni klasik eden od poslednji pravih, širšemu krogu vozniških zanesenjakov dostopnih roadsterjev. Mazda MX‑5 ni avto za nego ega; je avto za srce, za vse tiste, ki užitkov ne merijo v všečkih in nabiranju komentarjev digitalnih prijateljev, ampak v pristnem doživetju motornih vrtljajev in tresljajev izpod koles. Mazda MX-5 je dokaz, da prava vozniška izkušnja ni v številkah, ampak v občutkih. Na tej mazdi ni nič prestižnega, pa vseeno privlači poglede; ker je že na prvi pogled jasno, da je narejena za voznika, ker v njej ni nč odveč; ker je majhna, lahka in osredotočena, brez pretirane visokotehnološke vsebine in brez turbo teatralnosti. 

Paradoks neracionalne racionalnosti

Mazda MX‑5 je seveda lahko avto za vsak dan, a vendarle si takšen avto kupiš predvsem za tiste redke, vozniško uživaške trenutke. V njem ni prav veliko racionalnega, a pogled z druge strani razkriva svojevrsten paradoks neracionalne racionalnosti: za dobrih 34 tisočakov lahko domov odpeljete avtomobilsko klasiko, ki je z vidika voznih lastnosti eden najboljših športnih avtomobilov. Je hiter, a še zdaleč ne najhitrejši, je pa izjemen v svojem lahkotnem, predvidljivem in natančnem obvladovanju smeri ter oprijema. 
V kontekstu energetskih zahtev športnih avtomobilov je mazda MX-5 s povprečno porabo med 6,5 in 7,2 l/100 kilometrov pravzaprav izjemno racionalna, še posebej, ker vozniško srečo neguje tudi klasični merilnik vrtljajev, ki brez težav kaže nad mejo 7000 vrtljajev v minuti.  
Svojevrstno racionalnost v svetu neracionalnih kabrioletov ponuja tudi njegova platnena streha - ker svobodo odprtega neba pričara “na roke”, brez pomika elektrike ali kompleksnega mehanizma; prsti odklenejo zaklep, en klik in streha “pade” za sedeža. Nebo je kar naenkrat nad tabo, veter dobi svoj glas, drevesa oživijo v gibanju … Ko se pelješ po podeželskih ovinkih v zgodnji pomaldi ali poznem poletju, v nosnice pride vonj življenja, narave, cvetenje, košnje … 

Tako kot je videti se tudi pelje!

Za volanom MX-5 je vedno znova najlepše spoznanje, da se avto pelje natanko tako, kot je videti; inženirji so ob prenovi skrbno pazili na razmerje mase in moči, avto ni pridobival nepotrebnih kilogramov zaradi digitalizacije in udobja. Njeno varnost in predvidljivost so na primer nadgradili z dvostopenjskim sistemom nadzora stabilnosti, ki vozniškim zanesenjakom z več znanja ponuja še več svobode pri dinamični vozniški koreografiji. Njenih 1000 kilogramov je izjemno dobro uravnoteženih; saj voznik skozi ovinke v rokah drži enega najbolj dinamično vzgojenih avtomobilov našega časa, ki navdušuje s svojo lahkotnostjo in ostrino. Podvozje je kirurško natančno! 

Mazda MX‑5 je še vedno eden redkih avtomobilov, ki voznika uči voziti bolje. Napake zna odpustiti in dobre poteze nadgraditi, če le avto voziš s srcem in rokami. To pa v času, ko avti že želijo voziti sami, pomeni ogromno!