Sožitje med motoristi in avtomobilisti

Promet

Šola dobre vožnje: Ob začetku motoristične sezone smo raziskovali kako doseči varno sožitje med avtomobilisti in motoristi - pa tudi ostalimi udeleženci v prometu?


Ko spomladansko sonce ogreje ceste, nanje zapeljejo tudi motoristi. Po zimskem premoru se prometne razmere spremenijo: avtomobilisti, ki smo imeli čez zimo ceste zase, si jih moramo zdaj znova deliti z motoristi. Se zavedamo, da so ceste namenjene vsem - ne glede na naše sposobnosti, znanje, veščine in tudi razpoloženje? Kako doseči varno sožitje med avtomobilisti in motoristi - pa tudi ostalimi udeleženci v prometu?

Na cestah ne bi smelo biti razlik in konfliktov, a vendarle so: motoristi znajo povedati, da so vozniki avtomobilov do njih arogantni, jim ne dajo dovolj prostora ali namerno izsiljujejo prednost. A s podobnimi pritožbami glede motoristov se oglašajo tudi avtomobilisti. Res je v zadnjih letih opaziti, da se vozniška kultura na naših cestah izboljšuje in vsako leto beležimo manj objestnežev, ki s svojim načinom vožnje ogrožajo sebe in vse ostale. A značilno je tudi, da kot vozniki avtomobilov ali motornih koles hitro opazimo nepravilna ravnanja udeležencev v prometu, ki jih zelo radi glasno obsojamo. Očitno pa nekaj delamo prav: stopnja zavedanja varne vožnje in bolj strpna vožnja v prometu se povečujeta, prav tako se povečuje udeležba na tečajih varne vožnje. Zelo zanimiv podatek je, da se je število avtomobilistov v Evropi in posledično tudi v Sloveniji od leta 2001 do 2019 povečalo za približno 30 odstotkov, število prometnih nesreč z najhujšimi posledicami v istem obdobju pa se je zmanjšalo za 58 odstotkov.

Motoristi niso arogantneži, rokerji v usnjeni jakni, delinkventi, ki se neprestano dokazujejo. So očetje, bratje, starši, sorodniki, ki se radi zapeljejo s svojim motociklom.

Več motoristov, manj nesreč

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije leta 2001 registriranih 11.622 motornih koles, leta 2019 pa je bilo motornih koles v Sloveniji skoraj šestkrat več - 61.692. Ta podatek zelo zgovorno dokazuje, da je v prometu vse več motoristov, kar seveda pomeni večje tveganje za nastanek prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Če bi bila vozniška kultura in vozniško znanje na enaki ravni kot v letu 2001, bi bila statistika prometnih nesreč z udeležbo motorista bistveno slabša. Tragičnih zgodb s slovenskih cest je iz leta v leto manj, a to nas seveda ne sme uspavati v prizadevanjih za zmanjševanje števila prometnih nesreč in ustvarjanje bolj varnih cest. Ta prizadevanja ne smejo biti odvisna od infrastrukture, vremenskih razmer ali kaznovalne politike, ampak preprosto od tega, koliko “človeka” je za krmilom vozila: iskanje napak drugih udeležencev v prometu je enostavno, kritična ocena lastne vožnje pa precej težja …

Prebujenje po zimskem spanju

V zadnjem obdobju opažamo, da se vse več motoristov začne aktivno ukvarjati z vožnjo motorja pozneje kot v preteklosti. Med razloge za ta pojav lahko štejemo cenovno dosegljivost motornih koles, pa tudi sodoben življenjski slog. A z večjo dosegljivostjo motorističnega življenjskega sloga pridejo tudi izzivi: marsikateri motorist se ne zaveda, da je poleg obvladovanja motornega kolesa za varno udeležbo v prometu ključna njegova fizična priprava. Tukaj naletimo na prvi problem, ki se pokaže v začetku sezone. Motoristi po “zimskem spanju” težko pričakujejo prve sončne žarke, da bodo lahko iz garaže zapeljali delno zaprašen motor, ki je čez zimo počival. Asfalt je suh, a tudi mrzel, kar pomeni, da je oprijem pnevmatike slabši. Prav tako vsaka zima na cestah pusti svoj pečat v obliki udarnih jam in ostankov peska od soljenja. To so prve ovire, ki jih morajo pričakovati motoristi, ko se po zimskem spanju znova zaženejo na ceste.

Bodite pozorni na mrtve kote: motorna kolesa so manjša kot avtomobili in se še lažje skrijejo v mrtvem kotu.

Ceste si moramo deliti

Kako se lahko na to odzovemo avtomobilisti? Najprej tako, da se zavemo, da si bomo morali spomladi ceste znova deliti z motoristi, kar pomeni, da moramo biti posebno pazljivi - pa čeprav se v nekaterih primerih z njihovimi ravnanji ne strinjamo. Zaradi nižje stopnje pasivne varnosti motornih koles - mehanske zaščite voznikov - so motoristi podvrženi hujšim poškodbam, če pride do trka oziroma nesreče. Pri tem se velja spomniti, da takšne nesreče tudi avtomobilistom pustijo hude posledice: čeprav ob morebitnem trčenju z motoristom nismo kazensko odgovorni za nastanek nesreče, je moralna odgovornost povzročitve telesnih poškodb lahko hudo breme.

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije leta 2001 registriranih 11.622 motornih koles, leta 2019 pa je bilo motornih koles v Sloveniji skoraj šestkrat več - 61.692.

Pet nasvetov za varen začetek motoristične sezone za motoriste:

(S)poznajte svoje motorno kolo: vsako motorno kolo je posebno in unikatno. Če ste ga zamenjali oziroma nadgradili, ga temeljito spoznajte. Na varnih površinah se seznanite s posebnostmi vašega motorja, preskusite vodljivost, zavore, odzivnost motorja …
Preverite, če vse deluje kot mora: izmerite tlak v pnevmatikah, preverite delovanje zavor, svetlobnih teles, preverite količino vseh tekočin v motorju.
Vozite defenzivno: motorna kolesa so lahka, okretna in hitra, a tudi precej manjša od avtomobilov. Vozniki avtomobilov vas težje opazijo, zato vozite počasi.
Spoštujte pravila cestnega prometa: upoštevanje hitrostnih omejitev in drugih pravil cestnega prometa je najboljši način, da se izognete nevarnim situacijam. Ne prehitevajte tam, kjer ni dovoljeno, bodite pozorni v križiščih.
 Upoštevajte vremenske razmere: še zlasti spomladi se lahko vreme hitro spremeni, zato spremljajte vremenske napovedi. Ceste so lahko še vedno polne peska ali umazanije, nizke temperature zmanjšujejo oprijem pnevmatik.

Tudi motoristi so ljudje!

Motoristi niso arogantneži, rokerji v usnjeni jakni, delinkventi, ki se neprestano dokazujejo. So očetje, bratje, starši, sorodniki, ki se radi zapeljejo s svojim motociklom. Velika večina jih upošteva pravila cestnega prometa: a četudi jih ne in jih zaradi tega ne prenašate, pomislite, da je pod čelado morda nekdo, ki ga celo poznate: mu želite slabo, ga želite ogrožati?

 

Pet nasvetov za varen začetek motoristične sezone za avtomobiliste:

Bodite pozorni na varnostno razdaljo: ohranite primerno varnostno razdaljo do motorista, ki vozi pred vami. Če je možno, motoristu omogočite prehitevanje - s tem boste pomagali bolj sebi bolj kot njemu, saj vas ne bo več ogrožal.
Bodite pozorni na mrtve kote: motorna kolesa so manjša kot avtomobili in se še lažje skrijejo v mrtvem kotu. Pred vsakim prehitevanjem ali zavijanjem se še dodatno prepričajte, da za vami ni nikogar. Poglejte v vzvratna ogledala in se ozrite čez ramo.
Dosledno uporabljajte smernike: s smerniki opozorite vozila za vami, da nameravati zaviti s ceste. Motorista za vami s smernikom opozorite, da ne sme prehitevati.
Pazljivo pri zavijanju levo: prti vsakem zavijanju levo - v križiščih ali pri zapuščanju glavne ceste - se še posebej pozorno prepričajte, da za vami ni nobenega motorista. Povsem mogoče je, da bo motorist spregledal vašo namero - kljub temu, da ste jo nakazali s smernikom.
Vključevanje v promet: ne vključujte se v promet, kadar niste povsem prepričani o hitrosti motorista, ki vozi po prednostni cesti. Veliko prometnih nesreč se zgodi zaradi izsiljevanja prednosti in neprilagojene hitrosti motorista. Zaradi ozke silhuete le težko precenite hitrost motorista - počakajte, da se ta odpelje mimo, šele nato se vključite na cesto.

Manuel Pungertnik

Ključne besede


Varna vožnjamotociklimotoristiŠola dobre vožnje

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

16

Priljubljenost članka

16

Shrani

Delite s prijatelji