Prometna varnost v letu 2022

Promet

Še so možnosti za izboljšanje!


V letu 2022 je v Sloveniji po še neuradnih oziroma ne povsem dokončnih podatkih Policije za posledicami prometnih nesreč umrlo 85 oseb, kar je občutno manj kot leto prej, ko je umrlo 114 oseb, obenem pa drugo najnižje število umrlih v zgodovini. Manj jih je umrlo le v "covidnem" letu 2020, ko je k "le" 80 umrlim pripomoglo predvsem manj prometa. Spodbudnemu letošnjemu rezultatu navkljub pa si moramo še naprej prizadevati k še manjšemu številu umrlih na cestah.

Oglas
Oglas

Policija je v letu 2022 obravnavala in s policijskim zapisnikom zabeležila 18714 prometnih nesreč, od tega 78 nesreč z umrlimi udeleženci, 818 nesreč s hudo telesno poškodovanimi in 5087 z lahko telesno poškodovanimi udeleženci. Skupaj je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 32.767 oseb. Skupaj je umrlo 85 oseb, hudo telesno poškodovalo se je 862 oseb, lažje telesno poškodovanih je bilo 6453 oseb.

Večina umrlih sama povzročila nesrečo

Med 85 umrlimi osebami je 52 udeležencev povzročilo prometno nesrečo, kar predstavlja 61-odstotni delež. Po drugi strani pa 33 udeležencev oziroma 39 odstotkov umrlih ni bilo povzročiteljev prometne nesreče. Med njimi kar 9 pešcev, 9 potnikov v vozilih, 4 vozniki motornih koles in 4 kolesarji. Med povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo 10 tujcev, v petih primerih so bili vozniki osebnega avtomobila, v štirih primerih pa vozniki tovornega vozila. Glede na visok delež umrlih, ki niso bili sami povzročitelji, je na mestu opozorilo, da moramo biti vozniki vedno pozorni na dogajanje v prometu, saj s tem povečamo možnost, da lahko sami pravočasno odzovemo v konfliktni situaciji in morda lahko preprečimo hujšo prometno nesrečo.

Tabela: Pregled umrlih v prometnih nesrečah v letu 2022

Vrsta udeleženca v prometu

Skupaj

Povzročitelji

Udeleženci

Vsi

Alkoholizirani

Vsi

Alkoholizirani

Voznik osebnega avtomobila

21

18

4

3

 

Pešec

15

5

 

10

1

Kolesar

11

7

1

4

 

Voznik motornega kolesa

11

7

3

4

 

Potnik

9

 

 

9

 

Voznik tovornega vozila

6

6

2

 

 

Ostalo

2

1

 

1

 

Voznik lahkega motornega vozila

2

2

1

0

 

Voznik mopeda

2

 

 

2

 

Voznik traktorja

2

2

 

 

 

Voznik delovnega stroja

1

1

1

 

 

Voznik kolesa s pomožnim el. motorjem

1

1

 

 

 

Voznik mopeda do 25 km/h

1

1

1

 

 

Voznik trikolesa

1

1

 

 

 

Štiri prometne nesreče na avtocestah, v katerih je umrlo 8 oseb, so bile posledica čelnega trčenja, do katerega pride zaradi vožnje v nasprotno smer.

Poslabšanje varnosti na avtocestah

Čeprav za avtoceste velja, da so najvarnejše, pa je bilo v lanskem letu prav na avtocestah stanje precej slabše: v 20 prometnih nesrečah je namreč umrlo 25 oseb, od tega jih je 14 nesrečo tudi povzročilo. Med umrlimi na avtocestah so tudi trije pešci, ki vsekakor ne sodijo na avtocesto. Štiri prometne nesreče, v katerih je umrlo 8 oseb, so bile posledica čelnega trčenja, do katerega pride zaradi vožnje v nasprotno smer. Tu je na mestu vprašanje, kaj posamezne voznike napelje do tega, da na avtocesti vozijo v nasprotno smer. V treh primerih so bili povzročitelji teh prometnih nesreč starejši od 70 let, v enem pa 36 let, kar daje dodatno težo pobudam, da je na področju prometa potrebno vseživljenjsko učenje. Dodatno temu pritrjuje podatek, da je bila pri naletnih trkih, ki so predvsem posledica neustrezne varnostne razdalje, starost povzročiteljev med 33 in 80 leti.

V povezavi s prometno varnostjo na avtocestah je bilo veliko govora tudi o avtocestni policiji, ki je delovala do konca julija 2022. V sedemmesečnem obdobju delovanja avtocestne policije je bilo na avtocestah 14 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v preostalih petih mesecih pa 6. Vpliva delovanja avtocestne policije na nastanek prometnih nesreč se na podlagi tega podatka ne da potrditi, a že sama prisotnost policije nedvomno pozitivno vpliva na obnašanje udeležencev v prometu.

Izboljšanje pri motoristih

Motoristi, ki so ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu, predstavljajo vrsto let opazen delež umrlih v prometnih nesrečah. Po res nesrečnem letu 2021, ko je umrlo kar 27 voznikov motornih koles ter tudi 10 mopedistov, je lanska statistika precej boljša. Umrlo je namreč 11 motoristov ter trije mopedisti. Med umrlimi motoristi jih je 7 tudi povzročiteljev, njihova povprečna starost pa je bila 47 let. Trije med njimi so imeli tudi večjo stopnjo alkohola od dovoljene, v dveh primerih precej nad dovoljeno mejo.

Alkohol

V Sloveniji je alkohol širši družbeni problem ne le v prometu ampak tudi na splošno v družbi, saj letno zaradi posledic uporabe alkohola po podatkih NIJZ v povprečju umre več kot 900 oseb. Na žalost je še vedno precej udeležencev v prometu, ki se ne zavedajo, da alkohol ne sodi v promet. V lanskem letu je bilo tako zaznanih 14 povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so imeli v krvi več alkohola od dovoljenje stopnje, k temu pa moramo prišteti še dva voznika tovornih vozil, kjer velja absolutna prepoved vožnje pod vplivom alkohola. Med umrlimi na cestah, ki so sami povzročili prometno nesrečo, je bil nad dovoljeno stopnjo alkoholiziran tudi 15 letni voznik mopeda z omejeno hitrostjo do 25 km/h.

Varnostni pas

Boljša je za lansko leto statistika uporabe varnostnega pasu pri umrlih voznikih osebnih vozil in potnikih v vozilih. Izmed 21 umrlih voznikov osebnih vozil jih 6 (29 odstotkov) ni uporabljalo varnostnega pasu, v enem primeru pa neuporaba ni bila dokazana. Med 9 umrlimi potniki v vozilih dva potnik (22 odstotkov) nista uporabljal varnostnega pasu, v enem primeru pa neuporaba ni bila dokazana. Skupaj tako 27 odstotkov (8 od 30) oseb ni uporabilo varnostnega pasu, kar je opazno izboljšanje v primerjavi z letom 2021 (42 odstotkov). Vedno znova preseneča dejstvo, da nekateri v vozilih varnostnega pasu ne uporabljajo.

Oglas
Oglas

Mikromobilnost

Visok je tudi delež umrlih med uporabniki prometnih sredstev osebne mikromobilnosti in med pešci. V lanskem letu je tako za posledicami prometnih nesreč umrlo 14 pešcev, med njimi jih je 5 samih povzročilo prometno nesrečo. Izmed 11 umrlih kolesarjev jih je bilo 7 tudi povzročiteljev nesreče. Prvič pa sta del te žalostne statistike tudi 2 voznika električnega skiroja. Skupaj je bilo torej kar 27 smrtnih žrtev iz segmenta mikromobilnosti, kar predstavlja kar 31 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. V skoraj polovici primerov (13 od 27) so bili umrli tudi sami povzročitelji prometne nesreče. Vsekakor je še enkrat več na mestu opozorilo, da moramo vsi skrbeti za svojo varnost in se ne zanašati na to, da bodo vedno drugi pazili na nas. Veseli pa dejstvo, da ni bilo smrtnih žrtev na šolskih poteh, kar pa nas ne sme zavesti, ampak je treba še vedno nadaljevati s preventivnimi in drugimi aktivnostmi v povezavi s prometom, prometno infrastrukturo, izobraževanjem, nadzorom ter delom in koordinacijo vseh deležnikov.

Tabela: Starostne skupine povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom

Starostna skupina

Skupaj

Povzročitelji umrli

Povzročili smrt drugih

Delež

0 do 14 let

1

1

0

1,25%

15 do 17 let

1

1

0

1,25%

18 do 24 let *

5

3

2

6,25%

25 do 34 let **

12

5

7

15%

35 do 44 let

8

6

2

10%

45 do 54 let

16

7

9

20%

55 do 64 let

13

10

3

16,25%

nad 64 let

24

19

5

30 %

* Med temi štirimi so trije tuji vozniki, na katerih izobraževanje glede varne udeležbe v prometu Slovenija nima vpliva.

** Med povzročitelji v tej starostni skupini, ki so povzročili smrt drugih udeležencev, so bili trije pod vplivom alkohola.

Opomba: V enem primeru je šlo za deljeno krivdo, zato je skupna vsota povzročiteljev številka 80, v uvodu teksta pa je napisanih 79 prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Ključne besede


Varna vožnjaPrometna varnostPrometne nesrečeVarnost

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

29

Priljubljenost članka

29

Shrani

Delite s prijatelji