Prometna varnost v letu 2024

Lansko leto je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 68 ljudi, kar je najmanj doslej. A hkrati se je zgodilo 20.177 prometnih nesreč, kar je več kot predlani (19.740), več pa je bilo lani tudi hudo telesno poškodovanih; bilo jih je 944, med 554 poškodovanimi povzročitelji z dobrimi 29 odstotki (162) pa izstopajo kolesarji. Nadaljevanje izboljšanja prometne varnosti nas sicer lahko navdaja z optimizmom, a evforija ne sme biti (pre)velika; tudi zato, ker zgolj umrli v prometnih nesrečah ne dajejo popolne slike o prometni varnosti pri nas. Še vedno je najpomembnejše, da se udeleženci v prometu zavedamo, da se lahko nesreča zgodi v trenutku in nam to lahko korenito spremeni življenje. Zato bodimo v prometu strpni in upoštevajmo cestno prometne predpise. 
 
Največ zabeleženih prometnih nesreč (14.161) je imelo le materialno škodo, dobrih 5 tisoč pa se jih je končalo z lažjimi telesnimi poškodbami udeležencev. Najmanj nesreč s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami je bilo na avtocestah in hitrih cestah, edina izmed 58 upravnih enot, kjer lani ni bilo nobene nesreče s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami, pa je upravna enota Tržič. 
Med vzroki nesreč še vedno prevladuje neprilagojena hitrost, kar pa ne pomeni nujno vožnjo s hitrostjo višjo od dovoljene; pri AMZS že vrsto let opozarjamo, da bi bilo treba to klasifikacijo dodelati. Med ostalimi vzroki prometnih nesreč prevladujejo še nepravilna stran in smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti. Nekoliko presenetljivo pa med vzroki najhujših nesreč v nobenem primeru ni navedena neustrezna varnostna razdalja, ki je sicer na slovenskih cestah vzrok marsikatere nevšečnosti. 

 
Prometne nesreče s smrtnim izidom: vozniki osebnih avtomobilov najpogostejši povzročitelji 
 
Med umrlimi v prometnih nesrečah je bilo 45 povzročiteljev, med njimi največ voznikov osebnega avtomobila (22) in voznikov motornih koles (10). Med 23 udeleženci v nesrečah s smrtnim izidom (in ne povzročitelji) pa je bilo največ potnikov (9) in voznikov osebnih avtomobilov (6). Umrli so 4 kolesarji (v treh primerih so bili sami povzročitelji), 6 pešcev (dva povzročitelja), 4 vozniki tovornih vozil ter po en voznik avtobusa, voznik štirikolesnika in voznik trikolesnika, ki so bili sami povzročitelji. 
Med umrlimi so bili tudi trije mladoletniki, med katerimi sta bila dva potnika v vozilu, eden pa vozniki motornega kolesa, ki je vozil tudi pod vplivom alkohola. Star je bil 14 let. 
Pri žrtvah nesreč s smrtnim izidom je bilo zaznati večjo uporabo varnostnih pasov v avtomobilih in  čelad pri motoristih, žal pa to ne velja za kolesarje.

 
Prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami: nezadovoljiva uporaba zaščitnih sredstev
 

Za razliko od nesreč s smrtnim izidom je pri nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami (ne)uporaba varnostnega pasu še vedno problematična. Med vozniki se je sicer stanje izboljšalo, saj je varnostni pas uporabljalo 89 odstotkov poškodovanih, med potniki v avtomobilih, ki so bili udeleženi v nesrečah, kar tretjina od 121 poškodovanih varnostnega pasu ni uporabljala. 
Sodeč po uporabi zaščitnih čelad se najranljivejši udeleženci v prometu ne zavedajo svoje ranljivosti. Med 944 hudo telesno poškodovanimi je bilo kar 619 takih, ki spadajo med ranljivejše udeležence (kolesarji, pešci, motoristi, vozniki lahkih motornih vozil, vozniki mopeda do 25 km/h). Le 132 od 235 hudo telesno poškodovanih kolesarjev je namreč uporabljalo zaščitno čelado, še slabše pa je stanje med vozniki lahkih motornih koles, med katerimi je čelado uporabljalo le 12 od 42 hudo telesno poškodovanih. 
Med hudo telesno poškodovanimi je bilo največ (235) kolesarjev, ki so bili v 162 primerih sami povzročitelji, Poškodovanih je bilo tudi 94 pešcev (v 16 primerih so bili sami povzročitelji), 158 motoristov (119 povzročiteljev) in 155 voznikov osebnih avtomobilov (125 povzročiteljev). 
 

Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč: izboljšanje pri starejših, poslabšanje pri mladih

Pri starostni strukturi povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je v letu 2024 opazen upad pri najstarejši starostni skupini nad 64 let, saj se je število več kot prepolovilo; lani 9, leto pred tem 20. Po drugi strani pa je bilo več povzročiteljev med mladimi, kjer je bil v enem primeru povzročitelj mladoletnik (leto pred tem noben), 9 (predlani 6) povzročiteljev je iz starostne skupine 18 do 24 let, 13 (lani 11) iz starostne skupine 35 do 44 let, 10 (lani 12) 45 do 54 let, pri skupini 55 do 64 let pa je število ostalo enako, 7. 

Alkohol prisoten pri več kot četrtini prometnih nesreč s smrtnim izidom

Kljub vsem opozorilom in preventivnim aktivnostim alkohol ostaja velika težava naše prometne varnosti; lani je bilo v 17 primerih ugotovljeno, da je bil povzročitelj pod vplivom alkohola, v dveh primerih sicer znotraj dovoljene meje. Največ alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je bilo med vozniki osebnih avtomobilov in sicer 10, v treh primerih so bili to vozniki motornih koles, dva pešca ter po en voznik trikolesnika in električnega kolesa. 
Med alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom so bili povzročitelji iz vseh starostnih skupin. Eden je bil mladoleten, eden iz starostne skupine 18 do 24 let, po pet iz skupin od 25 do 34 let in od 35 do 44 let, po dva iz skupin od 45 do 54 let in od 55 do 64 let ter eden starejši od 64 let. Trije alkoholizirani povzročitelji so bili tuji državljani. 
Skupaj je bilo ob prometnih nesrečah opravljenih 23.590 alkotestov in v 1482 primerih je bila ugotovljena prisotnost alkohola nad dovoljeno mejo, v 21.940 primerih pa je bil rezultat negativen. 
Med vsemi zabeleženimi prometnimi nesrečami je bilo opravljenih tudi 250 testov na uporabo prepovedanih substanc in v 67 primerih je test pokazal prisotnost teh substanc, 7 oseb pa je odklonilo testiranje. 
 
 

Trčenje namesto prometne nesreče

Pobuda, da se izraz prometna nesreča spremeni v trčenje

AMZS se je pridružil pobudi, da bi izraz “prometna nesreča” spremenili v “trčenje”. V marsikaterem primeru, predvsem ko se ne upošteva prometnih pravil, med katere zagotovo sodi zavestno uživanje alkohola in potem vožnja v alkoholiziranem stanju, je težko govoriti o “nesreči”, saj gre za zavestno in ne “nesrečno” dejanje, ki ima lahko hude posledice.