AMZS raziskava o zaspanosti in utrujenosti za volanom

| Varnost

Več kot polovica voznikov zaspanih!


Polovica voznikov je občasno zaspanih, vsak deseti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. To so nekatere ugotovitve raziskave AMZS, ki se je z anketiranjem slovenskih voznikov osredotočila na nevaren vozniški pojav – utrujenost in zaspanost za volanom.

Poznamo različne in številne dejavnike tveganja, ki lahko vodijo v prometno nesrečo – poleg vožnje pod vplivom alkohola ali drog in drugih nevarnih substanc ali uporabe mobilnih telefonov med vožnjo je zelo nevarna tudi zaspanost za volanom. AMZS raziskava je tudi pokazala, da marsikdo med nami zaspanosti sploh ne jemlje kot težave; če se vozniki že počutimo zaspane, si te tegobe lajšamo z odpiranjem oken, s pogovorom s sopotniki ali s poslušanjem glasnega avtoradia. Strokovnjaki pravijo, da takšni in podobni ukrepi zagotavljajo le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti – edini učinkovit ukrep je spanje.
Odgovore anketiranih voznikov v zvezi z zaspanostjo za volanom objavljamo v infografiki.

Zakaj za volanom postanemo zaspani?

Po besedah Vesne Pekarović Džakulin, dr. med., specialistke družinske medicine in medicine dela prometa in športa, je vožnja še zlasti tvegana, če:
• smo utrujeni in smo prejšnjo noč spali manj kot šest ur;
• imamo slabo kakovost spanja in se že dolgo nismo dobro naspali;
• vozimo že dalj časa brez krajšega počitka;
• vozimo ponoči ali popoldan, ko običajno spimo ali počivamo;
• jemljemo zdravila, ki imajo stranski učinek zaspanosti;
• delamo več kot 60 ur tedensko, izmensko ali več služb hkrati;
• smo popili tudi manjše količine alkohola oziroma zaužili prepovedane psihoaktivne snovi;
• vozimo po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah.

Vozniki smo si različni

Vozniki smo si med seboj različni, a pri večini so za zaspanost krivi dobro poznani in raziskani dejavniki.

Med glavnimi je zagotovo pomanjkanje spanja oziroma nezadostno število ur spanja ponoči. V primerjavi z osebo, ki spi osem ur na noč, spanje šest do sedem ur na noč poveča tveganje za prometno nezgodo zaradi zaspanosti za volanom za 1,8-krat. Spanje manj kot pet ur na noč poveča to tveganje za 4,5-krat. Neprekinjeno budno stanje 17 do 18 ur povzroča napake pri vožnji, ki so primerljive z vožnjo z 0,5 g/l alkohola v krvi, neprekinjeno budno stanje 24 ur pa napake, ki so primerljive z 1,0 g/l alkohola v krvi.

Pogosto so za zaspanost krive tudi druge motnje spanja, na primer apneja v spanju, narkolepsija, druge hipersomnije nespečnosti, depresija in podobne psihične motnje. Vozniki z apnejo v spanju imajo za od dvakrat do sedemkrat večje tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti.

Zelo nevarne so tudi posledice jemanja zdravil, ki povzročajo zaspanost. Takšna zdravila so pomirjevala, nekateri antidepresivi, uspavala, antihistaminiki, nekateri antipsihotiki in mišični relaksanti. Tak učinek imajo tudi alkohol, marihuana in druge droge.

Kateri vozniki so zaspanosti najbolj izpostavljeni?

V največji nevarnosti za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom so:
• mladi moški vozniki, ker zelo pogosto združujejo pomanjkanje spanja ponoči z nočno vožnjo (pri približno 50 odstotkih prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom so udeleženi vozniki, stari do 25 let),
• delavci z izmenskim delom,
• poklicni vozniki, ki vozijo na dolgih razdaljah, pogosto po avtocestah in velikokrat ponoči. Običajno spijo v slabih razmerah in ne dovolj dolgo, izpostavljeni so tudi podaljševanju vožnje prek določenih meja. Pri teh voznikih je pogosta obstruktivna apneja med spanjem, ki lahko izzove čezmerno dnevno zaspanost.

Drugi dejavniki, ki povečujejo tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom:
• vožnja brez sopotnika,
• neizkušenost voznikov začetnikov,
• uživanje alkohola in drog,
• vožnja po obroku hrane,
• vožnja po avtocestah in na dolgih razdaljah.

Kako pri sebi prepoznamo zaspanost za volanom?

Prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom so najpogostejše med 2. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za petkrat do šestkrat. Strokovnjaki poudarjajo, da so ob teh urah naši možgani manj budni in bolj pripravljeni na spanje.

Utrujen in zaspan voznik vse bolj togo usmerja pogled izključno na vozišče, prezre napise in prometne znake ob cesti, vozi prepočasi ali prehitro, težko natančno sledi smer vožnje, vijuga ali prevozi sredinsko ali robno črto …

Vozniki smo lahko pri sebi pozorni na nekatere prepoznavne znake utrujenosti:
• težave z vidom (pekoč občutek v očeh, vid postaja zamegljen), pogosto mežikanje (oči se nehote zapirajo), vse počasnejše in težke veke;
• begajoče misli, težave s koncentracijo in kratkoročnim spominom;
• otopelost, odsotnost, misli kar nekam odplavajo ali pa nas potegnejo v nek drugi svet;
• bolečine v mišicah, potreba po gibanju, presedanju, pretegovanju;
• pojavi se občutek hladu (ob nespremenjeni temperaturi v vozilu), drget;
• “plavanje” po voznem pasu, težave z vztrajanjem v ravni smeri vožnje;
• zehanje, mencanje oči;
• težka glava;
• “izleti” na bankino;
• močno zaviranje s skorajšnjim trčenjem v vozilo pred sabo;
• občutek nemira, razdraženosti, vzdraženost in agresivnost.

Pomaga samo (kratkotrajen) spanec!

Vesna Pekarović Džakulin vsem voznikom – ne samo tistim, ki so se že soočili z zaspanostjo za volanom – svetuje: “Če med vožnjo prepoznate zaspanost, se ji ne poskušajte upirati, saj vas lahko spanec v hipu premaga. Čim prej ustavite vozilo na varnem mestu, spijte eno ali dve kavi (kofein začne delovati po približno 30 minutah), zaspite za od 15 do 20 minut in nato nadaljujte z vožnjo: to je edini delujoč in uspešen ukrep proti zaspanosti za volanom!” 6

Za varne nočne poti: v AMZS centru varne vožnje na Vranskem tudi tečaj varne vožnje ponoči

Vožnja ponoči že sama po sebi za petkrat do šestkrat povečuje tveganje za povzročitev prometne nesreče. Med izzive vožnje ponoči spadajo tako slaba vidljivost kot tudi utrujenost in zaspanost voznikov. Inštruktorji AMZS zato tečaj vožnje ponoči namenjajo vsem, ki imajo težave z vožnjo v mraku ali temi. Namenjen je voznikom, ki še niso spoznali vseh osnov in prvin varne vožnje. Tečaj je razdeljen na teoretični in praktični del, pri čemer je v teoretičnem poudarek na gledanju in pogledu voznika, utrujenosti, aktivni varnosti, pri praktičnem delu pa na vodenju vozila v različnih razmerah (nasprotne luči, odsev ceste …), zaznavi ovire in vožnji v ovinek. Cena tečaja je 106 evrov, za člane AMZS z osnovnim članstvom 84,8 evra, za člane AMZS s članstvom plus ali premium pa le 74,2 evra.

Za vse voznike, ki bodo želeli nadgraditi svoje znanje iz predhodnih treningov varne vožnje, bosta na voljo še Intenzivni trening nočne vožnje in specialni trening varne vožnje – slednji je namenjen poklicnim voznikom, ki opravljajo intervencijske vožnje.

Ključne besede

varnostzaspanostutrujenostAMZS raziskava

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj