Zdravje: Več električnih koles in skirojev - več poškodb?

Zdravje

Električno-kolesarski “bum" prinaša tudi večje tveganje poškodb.


Električna kolesa in električni skiroji se uveljavljajo kot nova, uporabna in zelo zanimiva prevozna sredstva električne mobilnosti - tudi za starejše uporabnike. A tuji mediji že poročajo, da je z njihovo uporabo povezano tudi večje tveganje poškodb.

Kot poročajo pri nemški reviji Stern, so prav starejši, ki so nad novo prevozno možnostjo najbolj navdušeni, tudi njene največje žrtve, saj je število nesreč med njimi dramatično naraslo. Zato smo preverili, kako je s tem na urgenci ljubljanskega kliničnega centra. Vodja Urgentnega kirurškega bloka doc. dr. Anže Kristan, dr. med., za zdaj ne opaža, da bi pomoč na urgenci iskalo večje število uporabnikov e-koles in e-skirojev.

Trend prihodnosti

Sogovornik pričakuje, da bo z večjo razširjenostjo uporabe novih prevoznih sredstev najverjetneje naraslo tudi število poškodb. "V nekaterih mestih po Evropi že lahko vidimo veliko ljudi z električnimi kolesi in skiroji, ki razvijajo kar velike hitrosti. Tam že opažajo več poškodb predvsem med uporabniki v mestih."

Kot je povedal dr. Anže Kristan, gre pri njih lahko za neko kombinacijo poškodb kolesarjev in voznikov manjših motornih koles. "Lahko gre za nekoliko hujše poškodbe, kot pri kolesarjih, predvsem zato, ker so hitrosti po mestu večje kot na navadnem kolesu." Poleg tega opozarja na to, da je ta nova prevozna sredstva na mestne ceste težko pravilno umestiti.

Električna kolesa so še vedno počasnejša od avtomobilov, hkrati pa so zelo moteča na kolesarskih stezah ali pločnikih, kjer so zraven pešci in navadni kolesarji, ki so počasnejši.

Če se torej vozijo po kolesarskih poteh, lahko ob večjih hitrostih ogrožajo druge, če pa bi se vozili po cestišču skupaj z avtomobili, pa to pomeni tveganje zanje, ker so tu sami šibkejši udeleženci. "Če se bo to razvijalo v tej smeri, lahko nastanejo težave. Trenutno pa pri nas tega še ne zaznavamo.”

Vodja Urgentnega kirurškega bloka doc. dr. Anže Kristan, dr. med. o poškodbah kolesarjev, ki vozijo električna kolesa: "Lahko gre za nekoliko hujše poškodbe, kot pri kolesarjih, predvsem zato, ker so hitrosti po mestu večje kot na navadnem kolesu."

 

Več koles – več nesreč?

V Nemčiji vsako leto prodajo okoli 700.000 električnih koles, prodaja pa še vedno skokovito narašča. Lani so ocenili, da jih je v uporabi že 3,5 milijona. Tam opozarjajo tudi na težave starejših kolesarjev (ki najpogosteje posegajo po teh kolesih) in tistih, ki niso dovolj dobro telesno pripravljeni, da bi uporabljali navadna kolesa, zato tudi težje upravljajo električna.

Podatke smo preverili pri slovenski policiji. Podatke o kolesih s pomožnim električnim motorjem imajo šele od leta 2018, ko je bilo v prometnih nesrečah udeleženih šest voznikov takšnih koles, od katerih so se trije huje poškodovali, dva pa lažje. Vseh kolesarskih nesreč je na leto med 1200 in 1400. Večina uporabnikov jo odnese z lažjimi telesnimi poškodbam, od 10 do 15 odstotkov udeležencev utrpi hude poškodbe, za več kot deset kolesarjev na leto pa so poškodbe usodne.

Na Nizozemskem med električnimi kolesarji že opažajo nekoliko večji odstotek težjih poškodb kot med običajnimi - in tudi več smrti. Po podatkih iz leta 2017 naj bi umrlo celo več e-kolesarjev kot motroristov, pri čemer jih je velika večina (skoraj 90 odstotkov) starejših od 60 let. Podobne izkušnje imajo tudi na Danskem.

Doc. dr. Kristan ugotavlja, da je večina poškodb kolesarjev v Sloveniji zdaj še vedno razmeroma lahka – to so bolj odrgnine in opraskanine, a opozarja, da je možno vse: od zlomov golenice, stegnenice, gležnja, zapestja ali celo hrbtenice. Prav tako so seveda mogoče poškodbe glave ali poškodbe notranjih organov.

Pri slovenski policiji imajo odatke o kolesih s pomožnim električnim motorjem šele od leta 2018, ko je bilo v prometnih nesrečah udeleženih šest voznikov takšnih koles, od katerih so se trije huje poškodovali, dva pa lažje. Vseh kolesarskih nesreč je na leto med 1200 in 1400.

Kolesarji so ranljivi

Seveda si z ekološkega vidika želimo, da bi električna kolesa in skiroji v mestih zmanjšala uporabo avtomobilov. Hkrati pa se moramo zavedati, da so kolesarji med najranljivejšimi udeleženci v prometu. Za nesrečo ni vedno kriv avtomobilist, veliko se jih zgodi med samimi kolesarji, med kolesarji in pešci ali zgolj z enim udeležencem, ko ta morda pade zaradi zunanjih okoliščin ali voznikove nespretnosti. Prav dodatna pomoč električnega motorja omogoči voznikom, da morda presežejo lastne sposobnosti in da se niti ne zavedajo hitrosti, ki jo z električnim kolesom dosegajo.

Kot zanimivost omenimo primer sedemdesetletnice, ki so ga opisali v enem od nemških medijev. Kolesarka je utrpela resne poškodbe zaradi padca z električnega kolesa, policistom pa je povedala, da je s kolesa hotela sestopiti, pri tem pa je električni pogon pognal kolo naprej, da je to treščilo v železni drog.

"Električnih koles se bo treba na nek način navaditi in to velja za vse, ne glede na starost," meni doc. dr. Kristan.

Vemo pa, da se starejši težje navadijo novotarij. Za tiste, ki so bili že prej športno aktivni, je tudi ta prehod potem bistveno lažji kot pa če zaradi svojih fizičnih omejitev določenih stvari niso mogli delati, pa jim zdaj to prevozno sredstvo to omogoča. Takšni imajo zagotovo večje težave. Ni pa vse črno in belo, vse skupaj je odvisno od posameznika.

"Električnih koles se bo treba na nek način navaditi in to velja za vse, ne glede na starost," meni doc. dr. Kristan.

Poskrbimo za varnost

Kako torej poskrbeti za večjo varnost pri električnem kolesarjenju? Nekateri razmišljajo o tehničnih rešitvah, tako da bi bila električna pomoč v sorazmerju z močjo, ki jo voznik lahko vloži v poganjanje kolesa. V praksi bi to na primer lahko pomenilo, da če kolesar ne bi poganjal pedal dovolj hitro, mu tudi motor ne bi omogočil večjih hitrosti oziroma bi se kolo upočasnilo. Tako e-kolesa ne bi bila hitrejša od navadnih. Vendar je težko verjeti, da bi ta ideja lahko zaživela. Uporabniki znajo (mimo zakona) celo poskrbeti, da elektrika poganja ta kolesa tudi do večjih hitrosti kot predvidenih 25 km/h.

V nekaterih tujih mestih za ta vozila že uvajajo lastne kolesarske poti, vendar bo tudi to težko postala razširjena praksa. Ponekod v tujini policija voznike poziva, da se pred začetkom uporabe udeležijo ustreznega usposabljanja oziroma spodbujajo organizacijo tovrstnih usposabljanj.

Druge rešitve se nagibajo v smer dodatnih zaščitnih ukrepov za kolesarje. Tudi doc. dr. Anže Kristan, dr. med., meni, da je sedanja kolesarska čelada morda premalo (in motoristična vendarle preveč), tako da se mu zdi smiselno razmišljanje o neki vmesni možnosti. Seveda pa bi morali potem kolesarji to zaščitno opremo tudi dosledno uporabljati - najosnovnejši ukrep bi morala biti uvedba obvezne uporabe čelad za kolesarje z električnimi kolesi.

Glede na to, da naših mest električna kolesa in skuterji še niso preplavila, nas morda lahko tuje izkušnje opozorijo, da se nanje bolje in že vnaprej pripravimo.

Nazaj