Varnost: Divjad na radarju - preskusni trk z največjim evropskim merjascem

Najsodobnejši aktivni varnostni sistemi za preprečevanje naleta s samodejnim zaviranjem na cesti že vidijo oziroma prepoznajo pešce in kolesarje. Ob pomoči radarja, kamere in laserskega tipala najboljši zmorejo celo pri večjih hitrostih - med 60 in 80 km/h - preprečiti nalet. Med zelo pogoste, nevarne nesreče z veliko gmotno škodo in celo poškodbami pa spada nalet v divjad. Na slovenskih cestah je bilo v zadnjih desetih letih uradno zabeleženo skoraj 78 tisoč povozov večjih in manjših štirinožnih divjih živali. Na tokratnem AMZS testu smo zato pri treh sodobnih avtomobilih preverili, kako učinkovito posreduje sistem proti naletu, če se čez cesto požene divji prašič. Ali avto vidi divje živali na radarju?

Skupaj s partnerskimi avtomobilskimi klubi smo v varnostnem preskusnem trku avtomobila z lutko velikega merjasca znova dokazali, kako nevarna in draga so lahko bližnja srečanja z večjimi prostoživečimi živalmi. Preskusili pa smo tudi delovanje sistemov za preprečevanje naleta v treh avtomobilih in ugotovili njihovo učinkovitost pri preprečevanju naleta v divjad.

Video: Preskusni trk z največjim evropskim merjascem

Profesionalni kaskader, zaščiten s čelado, se je v avtomobilu starejšega letnika, ki je služil le kot medij za oceno škode, s hitrostjo 80 km/h zaletel v 180-kilogramsko, 1,6 metra dolgo in meter visoko lutko samca divjega prašiča. Upoštevali smo tudi faktor presenečenja. Merjasca iz trde plastike, ki je bila ojačana s steklenimi vlakni in napolnjena z balistično želatino, smo tik pred naletom na cesto potegnili izza nepregledne ovire. V trenutku trka se je v delčku sekunde sprostila izjemna količina energije. Ob silovitem trku s tako velikim merjascem, ki je po merah in teži sodil med največje primerke svoje vrste, bi bili potniki v kabini za kratek trenutek izpostavljeni sili primerljivi z desetkratnikom njihove teže. Ob tem znova izpostavljamo tudi pomen varnostnega pasu in pravilno pritrjenih otroških varnostnih sedežev. Tokratne poškodbe prednjega avtomobila so bile še hujše kot pri podobnem testu, ki smo ga pred časom izvedli z družino divjih prašičev - z lutkami odrasle samice in dveh mladičev. Hitrost vožnje pred trkom je bila takrat 80 km/h, makete divjadi pa so se pomikale čez cesto s hitrostjo 10 km/h. Tudi tokratni siloviti trk z največjim in najtežjimi merjascem, ki ga je v evropskih gozdovih sploh mogoče srečati, bi se za pripete potnike v kabini končal brez poškodb. Je pa nalet tako močno poškodoval avto, da bi ocena škode pri marsikateremu podobnemu avtomobilu pomenila “totalko”, kar pomeni, da zavarovalnica ne bi plačala popravila, temveč izplača odškodnino glede na letnik in model avtomobila. Glede na pogostost tovrstnih nesreč na slovenskih cestah zato pri kasko zavarovanju vsekakor svetujemo doplačilo paket za nalet divjadi. Popravilo je lahko neprimerno dražje, celo pri naletu manjših živali kot so lisica, jazbec, srna …

Trk z divjadjo za potnike manj nevaren od poskusa izogibanja divjadi

A tudi tokratni test dokazuje, da je najbolj pravilna reakcija voznika močno zaviranje in ohranjanje smeri vožnje. Vsako sunkovito zavijanje pri večjih hitrostih lahko pomeni nevarno tveganje za bistveno hujšo nesrečo. Če na cesto priteče divjad, večina voznikov namreč samodejno (in instinktivno) skuša zaviti stran od divjadi in se izogniti nesreči. Izogibanje divjadi ima lahko hude posledice, če cesta ni dovolj široka ali prazna, saj s tem, ko se hočemo izogniti trku z divjadjo, še bolj ogrozimo sebe in druge udeležence v prometu. Ker imamo v takšnih trenutkih le redko dovolj časa za razumno presojo, je manj nevarno, če se zavestno zaletimo v divjad, kot pa da se ji skušamo izogniti. Neposrečen manever izogibanja ima lahko bistveno hujše posledice: izguba nadzora, prevrnitev avtomobila ali pa nalet v drevo oziroma čelno trčenje v nasproti vozeče vozilo. Ob takih nesrečah lahko pride do hudih ali celo usodnih poškodb za voznika in sopotnike.

Od 10 do 15 milijonov evrov na leto v povprečju znaša ocenjena škoda zaradi povozov divjadi na slovenskih cestah.

Kruta statistika z dragimi posledicami

Podatki nemškega zavarovalniškega združenja razkrivajo, da nesreče z divjadjo letno povzročijo za tri četrt milijarde evrov premoženjske škode. V Nemčiji vsako leto zabeležijo 270.000 naletov v divje žival, kar pomeni, da se na dan zgodi 740 nesreč z divjadjo. Na nemških cestah na vsake dve minuti nekje nekod povozi divjo žival. Pri naletu v divjad letno beležijo tudi 2500 poškodovanih ljudi. Na slovenskih cestah je bilo v obdobju od leta 2010 do 2019 po podatkih Lovske zveze Slovenije skupaj povoženih najmanj - toliko je uradno zabeleženih nesreč - 77.920 štirinožnih divjih živali. Največ, kar 51.416 je bilo povoženih srn in srnjakov, pa 9268 lisic, 1502 jelena in 1084 divjih prašičev. Med velikimi zvermi je na cesti pri nas najbolj na udaru rjavi medved - 73 jih je v desetletju poginilo v naletu z vozili.

Popravilo škode zaradi naleta v divjad pri nas v poprečju stane 2000 evrov na posamezno vozilo.

Neizkoriščen potencial: radar vidi, le vedeti bi moral, kaj je tam zunaj

Ob vse prepričljivejših sistemih za pomoč vozniku avtomobilska industrija še vedno bolj kot ne zanemarja razvoj nadgradnje učinkovitega sistema proti naletu, ki bi zmogel zaznati nevarnost in preprečiti trk z živaljo. Avtomobilski klubi in potrošniške organizacije s(m)o v neodvisnih varnostnih testih dokazali, da je sistem proti naletu eden najbolj učinkovitih varnostnih pripomočkov za preprečevanje nesreč med vozili in tudi pri preprečevanju naleta vozil v pešce ter kolesarje. Zato je Evropska komisija je potrdila predlog, da bo sistem proti naletu s samodejnim zaviranjem od leta 2022 obvezen v vseh novih vozilih.

Naš test je sploh prvi tovrstni test obstoječih sistemov za preprečevanje naleta v povezavi z divjimi živalmi. Standardiziranega preskusnega postopka z natančno določenimi parametri za tovrstne teste sploh še ni in tudi preskusne lutke divjih živali so izključno prototipi. Kljub temu smo nazorno pokazali, da ima sistem proti naletu tudi pri preprečevanju nesreč z živalmi žal še veliko neizkoriščenega potenciala, ki bi lahko bistveno učinkoviteje preprečeval tovrstne nesreče. Avtomobilski izdelovalci so elektronski vid avtomobila temeljito prilagodili za zaznavanje nevarnosti naleta v vozilo, pešca in kolesarja. Čeprav so radarska tipala in kamere v novih avtomobilih že dovolj zmogljivi, da bi lahko zaznavali tudi živali, inženirji še niso prilagodili njihove programske opreme. Varnostni sistemi že zaznajo žival, ki se giblje drugače kot pešec ali kolesar, le umestiti je še ne znajo v varnostni protokol. Radar ima dovolj velik doseg in deluje tudi v temi ali megli, da bi avto zmogel preprečiti nalet z prašičem, jelenom, medvedom in tudi manjšimi živalmi. Volvo je edini izdelovalec, ki je oglaševal sistem za preprečevanje naleta z zaznavanjem divjadi. A njihova programska oprema je podpirala predvsem zaznavanje največjih živali kot so jeleni, losi in konji. Nadgradnjo sistema za preprečevanje naleta s funkcijo prepoznavanja manjših živali je za letošnje leto napovedal Renault, a trenutno še ni na voljo modela s to varnostno nadgradnjo. Ker konzorcij Euro NCAP tovrstnega testa še ni uvrstil na seznam testnih protokolov, so nam v enem od nemških avtomobilskih izdelovalcev pojasnili, zakaj radarja še niso naučili prepoznati divjih živali:

Asistenčni sistemi, namenjeni zaznavanju in izogibanju trkom v prostoživeče živali, niso del smernic Euro NCAP varnostnih testov in še niso predmet pravne zahteve pri izdelavi novih vozil. Trenutno ni načrtovana razširitev oziroma nadgradnja asistenčnih sistemov za prepoznavanje in preprečevanje trkov z divjimi živalmi.

Peugeotov nočni vid - dosegljiva in dobro delujoča pomoč

Na našem testu smo preskusili tudi učinkovitost sistemov za preprečevanje naleta pri preprečevanju naleta v divjad v treh avtomobilih.

Peugeot 508 smo v test vključili zaradi razmeroma dostopne cene sistema za nočni vid, saj je edini avto v razredu družinskih limuzin oziroma karavanov, ki sistem za pomoč pri vožnji v temi - tudi na slovenskem trgu - ponuja za 1200 evrov doplačila. Naš preskus pomoči sistema za nočni vid (night vison) je dokazal, da infrardeča tipala dobro zaznavajo toplotno sevanje pešcev in živali, kar omogoča zgodnje opozorilo voznika in dovolj manevrskega prostora za učinkovito zaviranje. Infrardeča kamera deluje, tako kot pri Peugeotu obljubljajo. Prijetno smo bili presenečeni nad njeno učinkovitostjo. Ko infrardeče tipalo, nameščeno na površini prednje maske, v temi zazna toplotno sevanje, se na zaslonu med merilniki prikaže silhueta, ki je dodatno označena z rumenim oziroma rdečim okvirjem okvirjem, če je bitje že nevarno blizu.

Na zaslonu se prikaže trikotni znak za opozorilo - v njem pa je pešec oziroma srnjak, če sistem “zagleda” žival. Vse skupaj deluje zelo zanesljivo. Med nočno vožnjo je peugeot zaznal celo manjšega zajca in nemudoma izdal opozorilo. Funkcijo nočnega vida vklopimo s stikalom na volanu, ki služi za prilagajanje pogleda prilagodljivih merilnikov. Sistem nedvomno zagotavlja dodatno varnost. Opozorilna simbola za pešce in divje živali sta izbrana zelo dobro. Seveda ne priporočamo vožnje s stalnim pogledom na zaslon, ki prikazuje sliko infrardeče kamere, saj odvrača širši pogled na cesto. Če sistem zazna nevarnost naleta, se slika z opozorilom na zaslonu vklopi samodejno.

Mitsubishi zaviral le, ko se je divji prašič gibal s hitrostjo pešca

Mitsubishijevega cestnega terenca eclipsa crossa smo na test uvrstili, ker ta japonski izdelovalec trdi, da se je njegov serijsko vgrajen sistem FCM za preprečevanje oziroma ublažitev posledic naleta s funkcijo samodejnega zaviranja poleg prepoznave pešcev sposoben odzvati na kakršnekoli druge ovire - vključno z živalmi. Pri višjih hitrostih vožnje in ob hitrem prehodu lutke divjega prašiča s hitrostjo 15 km/h se njegov varnostni sistem ni odzval. Ko smo hitrost gibanja lutke divjega prašiča prilagodili hitrosti pešca, je eclipse cross zaznal oviro, sprožil opozorilo in samodejno zaviral. Sistem se je torej odzval na žival, a v zelo specifičnem oziroma omejenem obsegu. Večje štirinožne živali namreč zelo redko na cesti stojijo pri miru in nikoli ceste ne prečkajo v počasnem koraku.

Volkswagen T-cross - nalet v kolesarja preprečil, na nalet v prašiča le opozoril

Najmanjši Volkswagnov križanec in tudi pri nas prodajno zelo uspešen T-cross smo na preskus uvrstili, ker je lani na varnostnih testih Euro NCAP med vsemi testiranimi modeli dobil najboljšo oceno pri samodejnem zaviranju v sili. S serijsko vgrajenim in radarsko podprtim sistemom front assist je mali volkswagen na Euro NCAP testiranjih vse do hitrosti 60 km/h z avtonomnim zaviranjem učinkovito preprečil nalet v kolesarja, ki je prečkal cesto. Test smo tudi mi izvedli po enakem scenariju, le da smo lutko kolesarja zamenjali z gibajočo lutko divjega prašiča. T-crossov radar je odlično prilagojen zaznavi pešcev in kolesarjev, mi pa smo pred njega prvič poslali oviro s podobo divje živali. Test smo izvedli pri hitrosti vožnje s 50 in 60 km/h, lutka divjega prašiča pa je cesto prečkala s hitrostjo 15 km/h. Točka naleta je bila predvidena točno na sredini avtomobila. V obeh primerih je T-cross zvočno in grafično opozoril voznika na nevarnost naleta, ni pa ga - kot v primeru kolesarja - preprečil s samodejnim zaviranjem. Sistem front assist očitno ni jasno prepoznal ovire, zato se je avto odzval bolj zadržano oziroma je posredoval z omejitvijo.

Pod črto: oprema je že dovolj zmogljiva za varno srečanje z živalmi

Glede na ugotovitve na našem testu lahko trdimo, da je serijsko vgrajena strojna oprema v večini novih avtomobilov dovolj zmogljiva, da bi z dodatnim razvojem in raziskavami omogočila učinkovito preprečevanje naleta z divjimi živalmi. V prihodnosti bo sistem za preprečevanje naleta v pešce in kolesarje del obvezne serijske opreme, zato bi bila nadgradnja za preprečevanja naleta v živali zelo priporočljiva. Ker gre predvsem za nadgradnjo programske opreme, to ne bi podražilo sistema, bi pa pripomogla k njegovemu širšemu in učinkovitejšemu delovanju.

AMZS priporočila avtomobilski izdelovalcem

AMZS nasvet voznikom:

Prilagodite hitrost in se pripravite na nenadno zaviranje

AMZS nasvet voznikom: Kako ravnati ob naletu v divjad?

Kako učinkoviti so odsevniki?

Modri odsevniki za odvračanje divjadi

Dr. Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije pravi, da so glede na gostoto prometnic, intenzivnost prometa in populacijske gostote divjadi pri nas problematični odseki cest za nalet v divjad razpršeni po celotni Sloveniji, saj je Slovenija ena najbolj gozdnatih dežel v Evropi. Lansko leto je DRSI v sodelovanju z Visoko šolo za varstvo okolja in Gozdarskim inštitutom Slovenije na 418 km najbolj kritičnih odsekov državnih cest namestil kar 28.300 modrih odsevnikov za odvračanje divjadi. O učinkovitosti tega ukrepa Pokorny pravi: “Nameščanje je bilo končano v novembru, zato zanesljivih podatkov o učinkovitosti odsevnikov še ni na voljo. Prve pridobljene informacije večine upravljavcev lovišč so spodbudne. V prvih treh mesecih letošnjega leta do 15. marca (še pred sprejetimi ukrepi bistvenega zmanjšanja mobilnosti prebivalcev) je bilo zabeleženih “samo” 575 osebkov povožene srnjadi, kar je za 203 osebka (26 odstotkov) manj glede na povprečje v primerljivem obdobju v predhodnih petih letih (2015 – 2019).

Na večini slovenskih cest vas lahko preseneti divjad

Slovenija je ena najbolj gozdnatih dežel v Evropi. Večji delež gozda kot Slovenija imata v Evropi le še Finska in Švedska. Divjad pri nas občasno zaide celo na ograjene avtoceste. “Največje število tveganih odsekov je v območjih, kjer so največje gostote srnjadi: nižinsko in gričevnato območje vzhodne in zlasti severovzhodne Slovenije, nižinski predeli Gorenjske, Posavje, Savinjsko -Kozjansko območje, a tudi številni odseki na Primorskem in Goriškem,” pravi Pokorny. Pomlad je tisti letni čas, v katerem je tveganje za nalet še večje. Možnost trka je odvisna od aktivnosti živali; pri nas se največ trkov se zgodi v zgodnjih jutranjih urah (med peto in sedmo uro) in v večernih urah (med šesto in deveto uro zvečer).

Zaradi karantene manj naletov

Izbruh koronavirusa in posledična karantena je tudi na naših cestah močno zmanjšala gostoto prometa. Se bodo spremenile tudi navade živali? “Eden zelo redkih pozitivnih vplivov karantene, ki ga lahko pričakujemo, je zmanjšanje števila trkov z divjadjo oz. zmanjšanje števila povoženih živali. Eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na število nesreč z divjadjo, je gostota prometa; z bistvenim zmanjšanjem le-te, še zlasti v jutranjem in večernem času, kar lahko po 16. marcu 2020 opažamo na skoraj vseh slovenskih cestah, bo zato vsaj v obdobju trajanja karantene število povoženih živali skoraj zagotovo precej manjše. To se kaže zelo očitno: v drugi polovici marca, ko sicer začne dramatično naraščati število trkov vozil s srnjadjo, je bilo na slovenskih cestah po preliminarnih podatkih 8. aprila 2020 povoženih "le" 50 osebkov srnjadi, kar je samo 25 odstotkov povprečja v preteklih petih letih. Četudi prav vse v marcu povožene srne v informacijski sistem morda še niso vpisane, je vendarle očitno, da jih bo v trajanju karantene življenje na cestah izgubilo precej manj, kot bi jih sicer,” vpliv karantene pojasnjuje dr. Pokorny.