AMZS test sistemov za prečni nadzor s samodejnim zaviranjem pri vzvratni vožnji

Promet na parkiriščih, v parkirnih hišah in mestnih ulicah s stranskimi parkirnimi mesti praviloma poteka pri nizkih hitrostih, a kljub temu se zlasti pri zapuščanju parkirnega mesta zgodi veliko prometnih nesreč - tudi takih s hudimi poškodbami pešcev in kolesarjev. V petih sodobnih avtomobilih smo preverili, kako učinkovito pri vzvratni vožnji okolico nadzirajo oziroma preprečijo nalet v premične in nepremične ovire sistemi za prečni nadzor prometa s funkcijo samodejnega zaviranja.

Na poligonu in parkirišču z različnimi scenariji nevarnosti naleta v premične in nepremične ovire smo tokrat v petih avtomobilih - mercedesu razred A, BMW serije 5, seatu ateci, škodi kodiaq in volvu V60 - preskusili delovanje sistemom za prečni nadzor prometa s samodejnim zaviranjem.

Najnovejši aktivni parkirni pomočniki vozniku ne pomagajo več le z videonadzorom okolice vozila in ultrazvočnimi senzorji, ki z grafičnim in zvočnim opozorilnikom zaznavajo ovire, temveč dogajanje na obeh bokih in za zadnjim odbijačem pri vzvratni vožnji spremljajo tudi ob pomoči radarja. Vseh pet avtomobilov naj bi tako natančneje in predvsem dovolj zgodaj zaznalo vozniku nevidne ali spregledane ovire ter poleg opozarjanja s samodejnim zaviranjem tudi preprečilo nalet pri vzvratni vožnji.

Noben sistem še ni 100-odstotno zanesljiv v vseh razmerah

Test je pokazal, da med tehnično podobnimi sistemi obstajajo razlike v učinkovitosti. Dokazal je tudi, da vsi sistemi za prečni nadzor, ki zmorejo samodejno zavirati, lahko preprečijo veliko škode in tudi hujše poškodbe, čeprav nobeden od petih avtomobilov na našem testu ni 100-odstotno zanesljivo zaviral pri vseh preskusih. Še vedno obstajajo rezerve pri učinkovitosti sistemov. Kljub vsemu pa izdelovalcem glede na rezultate testa avtomobilski klubi izdajamo priporočilo: v vseh novih avtomobilih bi sistem za prečni nadzor proti naletu pri vzvratni vožnji moral postati del serijske opreme. Na trgu je še vedno razmeroma malo izdelovalcev, ki pri vzvratni vožnji sploh omogočajo samodejno zaviranje. Ker je ta funkcija ključna za preprečitev nesreče, smo na testu tokrat preverjali predvsem njeno učinkovitost, kar pomeni, da nismo ocenjevali parkirnih funkcij - akustičnih opozoril, kakovosti kamer in samodejnega krmiljenja pri parkiranju. Zmožnost samodejnega zaviranja pri vzvratni vožnji s prepoznavanjem pešcev in kolesarjev bo od leta 2020 naprej na varnostnih testih pri zaščiti pešcev ocenjeval tudi evropski konzorcij Euro NCAP.

Pri vzvratni vožnji izgubljamo milijone in puščamo brazgotine

Nesreče pri parkirnih manevrih so zelo pogoste in tudi zelo drage. Po študijah združenja nemških zavarovalnic naj bi aktivni varnostni pripomočki za lažje in varnejše parkiranje kar za dve tretjini zmanjšali število nesreč pri nizkih hitrostih oziroma pri obračanju ali zapuščanju parkirnega mesta. To pomeni več kot 2,1 milijarde evrov letnega prihranka za popravila oziroma izplačila odškodnin. Brazgotine pa ne nastajajo smo na avtomobilskih karoserijah in objektih. Najnovejši sistemi za prečni nadzor s samodejnim zaviranjem pri vzvratni vožnji so zmožni preprečiti tudi hujše nesreče, v katerih so udeleženi pešci in kolesarji: neprevidna vzvratna vožnja pri zapuščanju nepreglednega parkirnega zanje pomeni največje tveganje. Po nemških statistikah se 17 odstotkov nesreč, v katerih so udeleženi pešci, zgodi zaradi naleta pri vzvratni vožnji pri hitrosti manj kot 10 km/h. Kljub nižji hitrosti so take nesreče še vedno zelo nevarne za hude poškodbe. Najbolj ogroženi so predvsem starejši ljudje zaradi poškodb, ki nastanejo ob padcih, poleg tega pa lahko avto zapelje celo čez pešca, ki pade ob naletu. Tudi na slovenskih parkiriščih smo že zabeležili nesreče s smrtnim izidom. Zelo nevarni so lahko tudi naleti, ko avto ob steno garaže ali podporni zid stisne pešca. Sistem za prečni nadzor lahko prepreči tudi hude nesreče pri nespametnih manevrih obračanja na neprimernih, nepreglednih mestih, ko se vozniki denimo z dvorišča ali ozke ulice na glavno cesto vključujejo z vzvratno vožnjo preko pločnika ali kolesarske steze.

Varnostni izziv: pešec in avto za zadnjim odbijačem ter prečni promet na parkirišču

Teste smo izvedli po treh različnih scenarijih in pri dveh hitrostih vzvratne vožnje - pri 4 km/h in 8 km/h. Pri dinamičnih testih je na pot vzvratno vozečega avtomobila s strani prišel pešec s hitrostjo 5 km/h, prikolesaril kolesar s hitrostjo 15 km/h in pripeljal avto s hitrostjo 20 km/h. Preizkušeni avtomobil je pri dinamičnem testu z drugim avtomobilom imel na voljo največ 1,3 metra prostora za varno zaustavitev. Pri testu z nepremično oviro pa smo na pot vzvratno vozečega avta - naravnost nazaj in zavijanje vstran - parkirali naletno tarčo v naravni velikosti avtomobila. Preskus s pešcem smo naredili tudi na pravem parkirišču s človekom in ne lutko.

BMW najbolj vsestranski, največ težav za volva

BMW-jev sistem se je izkazal za najbolj zanesljivega v vseh scenarijih, čeprav v nobeni situaciji ni dobil vseh možnih točk. BMW serije 5 zanesljivo zavira pri nepremičnih ovirah, saj poleg zaznavanja z radarjem pri proženju samodejnega zaviranja upošteva tudi opozorila ultrazvočnih tipal.

Največ težav na testu je imel volvo V60. Ko se je za njegovim zadnjim odbijačem znašel pešec ali parkiran avto, sistem nikoli ni zaviral in preprečil naleta. Z radarjem v zadnjem odbijaču je učinkovit pri prečnem zaznavanju bližajočega se vozila. Takrat zavira pravočasno in voznika zgodaj začne opozarjati na nevarnost. Njegova ultrazvočna tipala pa niso povezana s sistemom za preprečevanje naleta, kar se očitno pozna pri preprečevanju trka s pešcem in nepremično oviro.

Tudi mercedes razred A zavorni pripomoček aktivira samo na ukaz radarja v zadnjem delu vozila, zato je pomanjkljivo posredoval pri bližnjih, nenadnih ovirah v neposredni bližini. Težave je imel tudi pri samodejnem zaviranju pred nepremičnimi ovirami. Nezanesljivo je posredoval pri preprečevanju naleta v vozeči avtomobil s strani, blestel pa je pri avtonomnem zaviranju, ko je pot vzvratne vožnje prečkal pešec. Posredoval je zelo zgodaj in zanesljivo.

Škoda kodiaq in seat ateca imata vgrajen tehnično povsem enak sistem - povezano delovanje radarja in ultrazvočnih tipal -. a je ateca z učinkovitostjo presenetljivo presegla kodiaqa in dobila boljšo skupno oceno. Oba avtomobila sta zelo zanesljivo zavirala pred nepremičnimi ovirami, zelo dobro opozorila na nevarnost, slabše pa sta se odrezala pri preprečitvi naleta v premikajočega se pešca. Prav v preskusu s pešcem se je ateca odrezala bolje, saj je kljub pozni reakciji vseeno zavirala in preprečila, da bi avto zapeljal čez pešca. Zato je ateca dobila boljšo oceno kot kodiaq.

Sistem za prečni nadzor spada v nabor serijske varnostne opreme

AMZS priporočila izdelovalcem in zakonodajalcem

Sistem za prečni nadzor s samodejnim zaviranjem učinkovito dopolnjuje sisteme za pomoč pri parkiranju in mora postati del serijske varnostne opreme;

Višina doplačila manjša kot stroški popravila

AMZS nasveti voznikom

Pozor vrata!

Veliko nevarnost pa predvsem pri bočnem parkiranju na ulici predstavlja odpiranje vrat oziroma izstopanje na levi strani in tudi na desni strani. Približno 20 odstotkov nesreč pri bočnih trčenjih je povezanih z odpiranjem vrat. V teh nesrečah so največkrat udeleženi kolesarji. Ultrazvočni senzorji to nevarnost zaznajo šele, ko je kolesar ali vozilo v neposredni bližini. Mercedes razred A že ponuja nadzor mrtvih kotov z radarskim senzorjem, ki tudi ob ugasnjenem motorju v parkiranem avtu z zvočnim in svetlobnim opozorilom voznika pravočasno opozori na približevanje kolesarja ali vozila.

Delovanje tega sistema pa smo že preskusili tudi na AMZS testu nove generacije mercedesa razred B. V AMZS centru varne na Vranskem je v parkiranem razredu B radar vselej zanesljivo opozoril na bližajoče se vozilo z boka.