AMZS test asistenčnih sistemov v slabih vremenskih razmerah

Na cesti vozniki doživljamo sila različne vremenske oziroma vozne razmere; lepo vreme, dobra vidljivost in suha cesta so v naših krajih dokaj pogosti, a prav tako pogosto se na cesti znajdemo v megli, sredi naliva in v temi. Takšne vremenske razmere predstavljajo obremenitev za naša čutila in zahtevajo dodatno vozniško pozornost. Kako pa se v takšnih razmerah znajdejo asistenčni sistemi naših avtomobilov, na katere se vozniki vse bolj zanašamo? Ali dobro vidijo v megli? Ali jih ne moti močan dež? Ali tudi asistenčne sisteme slepijo žarometi nasproti vozečih avtomobilov? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali s preskusom asistenčnih sistemov v slabih vremenskih razmerah …

Kot smo zapisali v prejšnji številki Motorevije, nova pravila ocenjevanja varnosti EuroNCAP odslej predvidevajo tudi upoštevanje vpliva vremenskih razmer na delovanje sistemov za pomoč vozniku. Ker za to trenutno še ni standardiziranih preskusnih postopkov in ocene v veliki meri temeljijo na podatkih izdelovalcev, so tovrstni neodvisni testi nujni. Naš test smo zasnovali tako, da skozenj raziščemo meje delovanja sodobnih asistenčnih sistemov v ponovljivih vremenskih razmerah, kot so dež, megla, tema in slepitev s strani svetlobnih teles drugih udeležencev v prometu. Test naj bi pokazal tako prednosti kot slabosti asistenčnih sistemov v oteženih vremenskih razmerah, pa tudi izpade sodobnih sistemov oziroma tipala asistenčnih sistemov.

Različna tipala namesto človeških oči

Kot kažejo statistike in raziskave prometnih nesreč, slabo vreme in omejena vidljivost nista tako pogost vzrok za prometne nesreče, kot bi si morda lahko mislili; vozniki in ostali udeleženci v prometu se razmeroma dobro in hitro prilagodimo vremenskim razmeram, zmanjšamo hitrost in vozimo bolj previdno.
V tokratnem testu pa nas zanima, kako se takšnim oteženim voznim razmeram prilagodijo asistenčni sistemi – in ali se vozniki lahko nanje zanesemo tudi v dežju, v megli in ponoči. V ta namen smo pod drobnogled vzeli šest sodobnih avtomobilov z bogatim naborom asistenčnih sistemov in z različnimi sistemi tipala.To so kitajski BYD seal, Mercedesov novi CLA, prav tako kitajski NIO EL6, Teslin model Y in novi VW T-roc. 

Foto: Dva scenarija, več razlilčnih vremenskih razmer, tri ponovitve

Za preskus smo si zamislili dva scenarija; v prvem je pred avto stopil pešec, ki ga morajo avtomobilska tipala zaznati in samodejno zavreti avto, v drugem pa se je avto približal stoječemu avtomobilu, ki so ga morala tipala preskusnega avta prav tako pravočasno zaznati in sprožiti zaviranje v sili.
Oba preskusa smo si zamislili v realnih razmerah, ki nas lahko doletijo na cesti: avte smo preskusili na suhi cesti brez padavin, v rahlem in v močnem dežju (jakost padavin je bila 19 in 80 mm/h) ter v redki in gosti megli (vidljivost je bila 80 in 20 metrov), tipala avtomobilov pa smo izpostavili tudi bleščanju žarometov drugih udeležencev v prometu v megli. Hitrost preskusnih avtomobilov je bila vselej 30 km/h, kar ustreza počasni oziroma previdni vožnji v urbanih območjih. Pri tej hitrosti sicer lahko dobro delujoči sistemi za samodejno zavoranje pred oviro preprečijo trk oziroma nesrečo. 

Rezultati: Noben sistem ni popoln!

Rezultat našega preskusa je pomenljiv – in hkrati poučen: nobeden od preskušenih avtomobilov oziroma noben od preskušenih asistenčnih sistemov se ne obnese brezhibno v vseh scenarijih oziroma vseh vremenskih razmerah.

Predvsem gosta megla se je izkazala za šibko točko večine sistemov tipala v avtomobilih. Pozitivna izjema je bil le mercedes CLA, ki je v gosti megli pokazal presenetljivo robustno oziroma zanesljivo delovanje tipala, je pa mercedesu na drugi strani spodletelo pri zaviranju pred pešcem v rahlem dežju. Ta nenavaden skupek rezultatov terja natančnejšo analizo vzrokov.


Največ težav v slabih vremenskih razmerah je pokazal BYD seal; ne samo da je imel težave v vseh vremenskih scenarijih, o nedelovanju asistenčnih sistemov tudi ni opozoril voznika.

Subarujev sistem tipala s stereo-kamero se je pokazal kot zanesljiv, jasno je opozarjal na omejeno vidljivost, po ponovnem zagonu pa je bil vselej tudi brez zamude pripravljen na delovanje.
Pogled na sisteme tipala preskusnih avtomobilov kaže, da avtomobilska industrija večinoma uporablja kombinacijo različnih tipala (kot so kamere in radar), le tesla dokazuje, da je mogoče doseči dobre rezultate tudi s strojno enostavnimi sistemi – uporablja namreč le kamere – in dobro programsko opremo. Teslin model y sicer ni zmogel preprečiti vsakega trka, je pa v vseh scenarijih na omejeno vidljivost pravočasno opozoril voznika in mu s tem omogočil pomemben dodaten reakcijski čas.
A na drugi strani velja tudi ugotovitev, da več tipala ne pomeni samodejno tudi boljšega rezultata: kitajski NIO EL6 je bil opremljen s kamero, radarjem in lidarjem, pa v gosti megli ni videl predse – fizika obdelave signalov in interakcija svetlobe, vodnih kapljic in odsevnih površin sta trd preizkusni kamen za asistenčne sisteme, kar je dokazal tudi Volkswagnov T-roc, ki je imel težave tako v dežju kot v megli.

Pripomoček, ne pa nadomestek voznika!

Ključna naloga avtomobilskih izdelovalcev je nastaviti in umeriti asistenčne sisteme tako, da bodo v slabih vremenskih razmerah delovali bolj robustno in zanesljivo. Prav tako pomembna je jasna komunikacija z voznikom: ko sistem doseže svoje meje, mora na to pravočasno, dosledno in razumljivo opozoriti voznika.
Naš nasvet uporabnikom je zato jasen: asistenčni sistemi so dragoceni pomočniki voznikov, niso pa “avtopiloti”. Kakovostna in robustna tipala asistenčnih sistemov lahko v kritičnih situacijah delno kompenzirajo nepazljivost voznikov in zagotovijo nekaj dodatnih sekund za reakcijo, a v slabih vremenskih razmerah oziroma ob slabi vidljivosti še ne morejo delovati bolje od človeka. Tega se mora zavedati vsak voznik avtomobila s sodobnimi asistenčnimi sistemi – in uporabljati sisteme tam, kjer so zanesljivi (seveda ob vozniški budnosti in ohranjanju nadzora nad avtomobilom), ter hkrati računati na to, da ima tehnika svoje omejitve.
Nekaj teh omejitev smo vam predstavili s tem testom, ki je opozoril še na eno stvar: naslednji razvojni preskok na področju asistenčnih sistemov ne bo narejen na suhi testni stezi, temveč v dežju, megli in slepeči svetlobi vozniškega vsakdana.

Testni avtomobili:

BYD seal

Mercedes CLA

NIO EL6

Subaru impreza

Tesla model Y

VW T-roc

Vremenska dvorana

Kako smo na preskusu zagotovili težke vremenske razmere?

Posebna vremenska dvorana v nemškem Rodingu na površini približno 1600 kvadratnih metrov omogoča realistične in ponovljive vremenske razmere za testiranje tipala v dežju, megli in spremenljivih svetlobnih razmerah. Vozna površina je asfaltna, z definirano odbojnostjo in oznakami. V polju za dež 560 šob ustvarja naravno porazdelitev velikosti kapljic pri nastavljivih stopnjah padavin od 19 do 115 mm/h. Za meglo je na voljo 173 visokotlačnih šob; vidljivost je mogoče zmanjšati na približno 7 m. Osvetlitev dvorane sestavlja 60 LED-svetlobnih točk, dodatno pa je na voljo ksenonsko “virtualno sonce” za simulacijo slepeče in nasprotne svetlobe.