Pod strožjim drobnogledom

Evropski konzorcij za ocenjevanje varnosti novih avtomobilov Euro NCAP je z začetkom letošnjega leta doživel največjo spremembo testnih protokolov od leta 2009, ko je bila prvič uvedena skupna ocena (Overall Rating). Temeljita prenova sistema ocenjevanja ne dodaja le novih preskusov, pač pa tudi preoblikuje zasnovo ocenjevanja varnosti. V sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi smo že opravili preskusni trk avtomobila po novem protokolu - in ugotovili, da bo varnostna letvica odslej postavljena višje in da se bodo morali avtomobilski izdelovalci prilagoditi novim pravilom, če bodo še naprej želeli dosegati dobre ocene.  

Pri konzorciju Euro NCAP letošnje novosti ocenjujejo kot revolucijo; z opaznim premikom k celostnemu varnostnemu ekosistemu, ki temelji na kronologiji nesreče, so varnostne zahteve do izdelovalcev avtomobilov višje kot kdajkoli prej. Preskus varnosti EuroNCAP zdaj ne nagrajuje le osnovne aktivne in pasivne varnosti avtomobila, pač pa tudi “pametno” preprečevanje nesreč, zaščito vseh potnikov v avtu in skrb za potnike tudi po nesreči. 
Uvedba virtualnega testiranja avtomobilov s temeljitejšimi “človeškimi” modeli potnikov, preskusi varnostnih sistemov v realnem prometu in poudarek na robustnosti ter uporabniški izkušnji od izdelovalcev avtomobilov zahteva, da poglobijo razumevanje varnosti avtomobilov. Uporabnikom avtomobilov bo novi sistem ocenjevanja zagotovil celovitejšo in natančnejšo sliko varnostnih lastnostih avtomobilov, pri čemer bo precej težje kot doslej doseči skupno oceno 5 zvezdic …

Od reaktivne k celostni varnostni oceni

Najbolj radikalna novost ocenjevanja varnosti avtomobilov ni v dodatnih preskusih, temveč v celovitem pristopu k ocenjevanju varnosti; novi sistem ocenjevanja ne bo več razdeljen na dosedanja merila, kot so zaščita potnikov, varnost pešcev in otrok ter aktivna varnost avtomobilov, pač pa bo sledil kronološkemu zaporedju nesreč na cesti, zasnovanem na posebnem orodju za oceno posledic prometnih nesreč (Haddonova matrica). 
Oceno varnosti avtomobilov Euro NCAP po novem sestavljajo štirje varnosti stebri: varna vožnja, preprečevanje nesreč, zaščita ob trku in varnost potnikov po nesreči. 

Varna vožnja (Safe Driving) 

To merilo ocenjuje tehnologije in funkcije, ki omogočajo varnejšo izkušnjo vožnje za voznika in potnike pred morebitno nesrečo. Sem spadajo sistemi za spremljanje pozornosti voznika, ki pa morajo omogočiti še kaj več od zaznave prisotnosti rok na volanu; za visoko oceno morajo sistemi spremljati tudi gibanje oči in glave ter odklone pozornosti (pogled na mobilni telefon). Če sistem zazna nepozornost, mora reagirati hitro in odločno. Preskuša se tudi sposobnost zaznave mikrospanca ali zdravstvenih težav, ki zahtevajo intervencijo asistenčnih sistemov. Dodatne točke zaslužijo tehnologije, ki zaznajo znake vpliva drog ali alkohola in lahko varno ustavijo vozilo, če voznik ne reagira na nevarnost. 
To merilo nagrajuje tudi avtomobile, ki zaznavajo prisotnosti otrok v avtu (Child Presence Detection) in opozarjajo voznika, da so v avtu pozabili ali nehote zaklenili otroka. Več točk dobi avto, ki ob nevarnosti (na primer vročinskem udaru) obvesti voznika ali samodejno pokliče na pomoč.
S tem merilom novi protokol ocenjuje tudi prijaznost uporabniških vmesnikov (fizična stikala za pogosto uporabljene funkcije - na primer nastavitev klimatske naprave - bodo dobila boljšo oceno, saj zmanjšujejo motnje voznika), pravilno uporabo in funkcionalnost varnostnih pasov ter delovanje sistema samodejnega deaktiviranja varnostnih mehov za varen prevoz otrok.

Za oceno varnosti v realnem prometu bo moral vsak avto prevoziti vsaj 2000 kilometrov v prometu - v različnih državah in v različnih vremenskih razmerah. 

Preprečevanje nesreč (Crash Avoidance)

Sistemi za izogibanje trkom oziroma preprečevanje nesreč, kot sta sistem za samodejno zaviranje v sili (AEB) in pomoč pri ohranjanju položaja na voznem pasu, imajo zdaj večjo težo v skupni oceni, hkrati pa natančneje odražajo realne vzorce nesreč - tudi v urbanem okolju z udeležbo motoristov, kolesarjev in pešcev. Da bi se izognili prilagajanju delovanja sistemov na predvidljive testne scenarije, bodo preskuse izvajali z različnimi vpadnimi koti, vplivi na volan in pedale, v različnih vremenskih razmerah in pri večjem razponu hitrosti kot doslej. Sisteme za ohranjanje položaja na voznem pasu bodo v prihodnje ocenjevali tudi glede na intuitivnost in grobost posegov v volanski mehanizem. 
Pri ocenjevanju delovanja sistemov za samodejno zaviranje v sili (AEB) bodo upoštevali reakcije na trk pri počasni hitrosti (na primer pri speljevanju), nevarnost zamenjave pedalov za plin in zavore, zaviranje pri vzvratni vožnji in preprečevanje odpiranja vrat pri zaznavi kolesarjev in pešcev.
Tudi pri tem merilu bo ocenjevalni protokol uporabljal virtualno računalniško testiranje, ki omogoča testiranje v kompleksnih scenarijih, ki ni izvedljivo v realnem prometu. 

Zaščita ob trku (Crash Protection)

To ključno merilo varnosti avtomobilov ima odslej še večjo težo, a je tudi močno razširjeno, saj ocenjuje optimalno zaščito za vse potnike - ne glede na njihovo postavo ali starost. Namesto dosedanjega trka v togo oviro s hitrostjo 50 km/h EuroNCAP odslej izvaja trk v zmečkljivo oviro s hitrostjo 35 km/h.
Takšen trk bolj ustreza realnemu scenariju trkov v prometu, kjer kinetično energijo trka absorbira drugo v trku udeleženo vozilo ali ovira. Kljub nižji hitrosti so sile trka na potnike pogosto večje kot pri dosedanjih trkih, kar razkriva, da so karoserije današnjih avtomobilov načrtno optimizirane za EuroNCAP preskusne trke pri višjih hitrostih in da so preveč toge. 
Novi preskusni trki zdaj zajemajo širši spekter velikosti in starosti potnikov (od otrok do starejših odraslih) v različnih položajih sedenja. Poleg pravih preskusnih testov z različnimi preskusnimi lutkami bodo v procesu ocenjevanja uporabili tudi virtualno testiranje z računalniško modeliranimi človeškimi modeli. Ti modeli omogočajo predstavitev različnih antropometričnih značilnosti in oceno odzivanja notranjih organov na sile trka.
Ocena zaščite potnikov pri bočnem trku bo odslej upoštevala tudi zaščito potnikov na nasprotni, oddaljeni strani od mesta trka, kjer bodo merili, kako močno se glava potnika premakne proti sosednjemu sedežu. Preskus bo odslej vključeval tudi odzivanje karoserije in potnikov na nesreče s prevračanjem avtomobila - na primer pravilno proženje stranskih in okenskih varnostnih mehov.  

Ocena zaščite otrok odslej ni več ločeno ocenjevalno merilo, pač pa je vključena v oceno varnosti potnikov na zadnji klopi pri čelnih in bočnih trkih. Ocena zaščite otrok bo odvisna tudi od pravilne namestitve otroških sedežev v avto in skladnosti z i-Size standardi namestitve otroških varnostnih sedžev.

Varnost potnikov po nesreči (Post-Crash Safety)

Ocena varnosti avtomobilov po novem protokolu zdaj prvič zajema tudi hitro in učinkovito pomoč za potnike, ki so bili udeleženi v prometni nesreči.
Nova merila bodo na primer ocenjevala potopne oziroma izvlečljive, električno prožene kljuke vrat, s katerimi so opremljeni številni novejši avtomobili; konzorcij EuroNCAP zateva, da takšne kljuke ostanejo funkcionalne tudi po trku in da reševalcem omogočijo dostop do notranjosti avta. 
V to ocenjevalno merilo spada tudi zasnova avtomobila v primeru potopitve v vodo; konzorcij EuroNCAP zahteva, da električni pomik stekel nekaj časa deluje tudi po potopitvi avta v globoko vodo. 
To merilo bo odslej ocenilo tudi sposobnost električnih avtomobilov, da po trku izolirajo oziroma izklopijo visokonapetostni tokokrog akumulatorskega sklopa, z ustreznimi signali reševalcem javijo  ali jih opozorijo na tveganje za požar oziroma nevarne kemijske reakcije akumulatorskega sklopa.  
V kategorijo zaščite potnikov po nesreči spada tudi sposobnost avtomobila, da samodejno obvesti reševalne službe o nesreči prek sistem eCall; konzorcij EuroNCAP bo preveril, če eCall v preskusnem avtu že deluje prek novejših 4G/5G omrežij. Poleg lokacije nesreče mora samodejni klic v sili vsebovati tudi informacije o številu potnikov v avtu. 

Na oceno varnosti potnikov po nesreči bo vplivalo tudi delovanje sistemov za preprečevanje sekundarnih nesreč, kakršna sta na primer sistema za samodejno zavranje po nesreči in sproženje varnostnih smernikov za opozarjanje drugih udeležencev na nesrečo. 

Strožji sistem točkovanja

Skupna varnostna ocena (prikazana s številom zvezdic) se še vedno določa na podlagi doseženih točk na posameznih preskusih, a z novimi, strožjimi prečnimi omejitvami, ki preprečujejo, da bi vozilo z resno pomanjkljivostjo na kritičnem področju prejelo najboljšo oceno.
Če tako na kateremkoli fizičnem preskusu zaščite potnikov avto prejme negativno oceno za zaščito kakšnega od življenjsko pomembnih delov telesa (glava, vrat, prsni koš, trebuh, medenica), ne more prejeti 5 zvezdic. Enako velja, če se je avto izrazito slabo odrezal pri zaščiti pešcev.
Zaradi uporabe posebnega orodja za oceno posledic prometnih nesreč (Haddonova matrica) je dovoljena le 5-odstotna kompenzacije med prvimi tremi sosednjimi glavnimi merili (varna vožnja, preprečevanje nesreč, zaščita ob trku); zelo dober aktivni varnostni sistem lahko torej le delno kompenzira slabosti pri pasivni zaščiti.
Za lažje prilagajanje avtomobilskih izdelovalcev bo v letih 2026 in 2027 uporabljen blažji način ocenjevanja na področjih Varna vožnja in Preprečevanje nesreč. 
Sistem dvojnega ocenjevanja (za osnovni in doplačljivi paket varnostne opreme) bo razširjen, vendar bo moral doplačljivi paket zagotoviti višjo skupno oceno; če avto doseže 5 zvezdic le z doplačljivo varnostno opremo, mora izdelovalec to jasno navesti v svoji komunikaciji s kupci, na primer pri oglaševanju. 

Kako se je MG3 obnesel pri novem čelnem preskusnem trku s 35 km/h?

Jeseni smo partnerski avtomobilski klubi pod vodstvom nemškega ADAC izvedli primerjalni preskusni čelni trk z avtomobilom MG3 po starih in novih pravilih. Rezultati trka so nazorno prikazali učinke novega testnega protokola.

Če bodo hoteli avtomobilski izdelovalci doseči dobro oceno po novem, bodo morali zasnovati avto tudi za trke z manjšimi hitrostmi in na novo umeriti delovanje aktivnih varnostnih sistemov.