AMZS preskusni trk avtodoma in osebnega avtomobila

Preskusni trki

Varnost: Krhka hiša na kolesih…


Bivalni kombiji oziroma avtodomi, v katerih je bivalna nadgradnja vgrajena znotraj tovornega prostora lahkega dostavnika s skupno maso do 3500 kg, so v zadnjih letih doživeli razcvet in spadajo med najbolj priljubljena počitniška vozila v Evropi. Veliko parov, pa tudi družin jih uporablja skozi vse leto tudi za krajše vikend izlete ali celo kot osebno vozilo za vsak dan. Zato je vsekakor na mestu vprašanje, kako varni so ti bivalni dostavniki v prometni nesreči. Kaj se ob trku dogaja z vgrajenim pohištvom, kuhinjsko opremo, predali s posodo in ostalimi tovorom, ki se v hiši na kolesih vozi v istem prostoru kot potniki? Odgovore razkriva preskusni čelni trk avtodoma in osebnega avtomobila.

V preteklosti so različne evropske organizacije že opravile preskusne trke bivalnih dostavnikov in v večini zabeležile slabe varnostne rezultate. V teh testih so nemalokrat preskušali rabljene avtodome starejših letnikov in celo vozila z nehomologiranimi bivalnimi nadgradnjami ljubiteljskih samograditeljev. Precej odstopanj so predstavljale še namerno povzročene nepravilnosti, s katerimi so določene organizacije želele predvsem nazorno prikazati dramatične posledice nepravilne uporabe avtodoma in s tem voznike opozoriti na nujnost upoštevanja pravil ter predpisanih obremenitev. Rezultati takih testov so nazorno prikazali pomen doslednega spoštovanja predpisanih načinov uporabe in služili kot učinkovit način ozaveščanja voznikov, niso pa dali pravega odgovora, kakšna je dejanska varnost pravilno uporabljanega avtodoma.

Za lahke in okretne avtodome, v katerih je bivalna nadgradnja v celoti postavljena v karoserijo dostavnika s skupno maso do 3500 kg, se odločajo predvsem starejši pari in mlade družine, ki jih pogosto uporabljajo celo za vsakdanjo mobilnost.

Kako varen je avtodom za vsak dan?

Z našim preskusnim trkom smo želeli dobiti odgovor, kakšne so posledice prometne nesreče, če je avtodom obtežen v skladu s predpisano nosilnostjo, vsi potniki pa sedijo ustrezno pripeti na mestih, opremljenih z varnostnim pasom. Bivalni kombi smo izbrali zato, ker so v zadnjih letih na evropski cestah prav ti avtodomi najbolj priljubljeni, saj se njihov tržni delež iz leta v leto povečuje. V letu 2019 je delež bivalni kombijev po podatkih mednarodnega karavaning združenja (CIVD) predstavljal že kar 40 odstotkov vseh prodanih avtodomov na evropskih cestah. Tudi v novomeški tovarni Adria Mobil beležijo veliko rast prodaje tovrstnih bivalnih kombijev. Za preskusni trk smo izbrali dimenzijsko najbolj zastopano različico takega avtodoma, katerega bivalna nadgradnja je narejena v karoseriji Fiatovega ducata. Na šestih metrih dolžine in dveh metrih širine je testni avtodom ponujal štiri sedeže, štiri ležišča in okoli 600 kilogramov nosilnosti za tovor.

Video: Čelno trčenje s hitrostjo 56 km/h: avtodom s štirimi potniki in karavan z voznikom

V našem preskusnem trku smo tokrat izbrali scenarij čelnega trka avtodoma z osebnim avtomobilom na cesti zunaj naselja. Čeprav tovrstne nesreče ne sodijo med najbolj pogoste, pa smo se za ta scenarij odločili, ker predstavlja največje tveganje za poškodbe potnikov v obeh vozilih. V avtodom smo poleg testne lutke voznika namestili še tri lutke potnikov: odraslega potnika na sovoznikovem sedežu, še enega odraslega potnika in otroški sedež, v katerem je bila lutka triletnega otroka, pa smo namestili v jedilnico, ki je opremljena s sedežema z varnostnima pasovoma. Pred obema potnikoma v bivalnem delu avtomobila smo v skladu z navodili izdelovalca odstranili zložljivo jedilno mizo. V karavansko različico avtomobila citroen C5 smo namestili le lutko voznika, avtomobil z voznikom, gorivom in tovorom pa je tehtal 1720 kg.

Energija silovitega čelnega trčenja je bila prevelik zalogaj za zmečkljive cone v karoserijah obeh vozil.


2900 kg težak avtodom smo obtežili (upoštevajoč tudi potnike) do skupne dovoljene mase 3500 kg. Hladilnik smo napolnili s hrano in pijačo, v kuhinjske omarice ter predale smo zložili pribor, posodo, plastenke z vodo in konzerve. Omare smo napolnili z oblačili, brisačami, igrami in lažjo športno opremo. V prtljažni prostor, ki se nahaja pod velikim ležiščem v zadnjem delu avtodoma, smo naložili in z dvema zateznima trakovoma pritrdili večje in težje kose prtljage: velik kovček z oblačili, šotor, kamp stole, zložljivo kuhinjsko mizo, senčnik in škatlo z orodjem. V prtljažna predala smo položili še 12-voltni akumulator in dve 10-kilogramski vreči peska kot dodatni balastni tovor, v posodo za oskrbo bivalnega dela s čisto vodo pa smo natočili 20 litrov vode. V plinski shrambi sta bili dve 11-kilogramski jeklenki.

Razlika v masi: karoserija avtomobila obremenjena do skrajnih meja

Čeprav je bila hitrost ob našem preskusnem trku 8 km/h nižja od hitrosti na preskusnih trkih konzorcija Euro NCAP (64 km/h), so meritve pokazale, da je zaradi razlike v masi prednji del avtomobila ob trku z avtodomom izpostavljen približno polovico večji energiji. To je strukturo avtomobilske karoserije obremenilo do skrajnih meja.
Lesni vijaki kuhinjskih elementov niso zdržali obremenitev ob trku.

Nevarnost resnih poškodb: sile trka prodrle od potnikov v obeh vozilih

Energija silovitega čelnega trčenja je bila prevelik zalogaj za zmečkljive cone v karoserijah obeh vozil. Prednji del avtodoma ni optimalno zasnovan za učinkovito odvajanje oziroma razpršitev energije naleta. 3,5 tone težak avtodom, ki je skoraj dvakrat težji od avtomobila, je povzročil zelo veliko obremenitev na prednjem delu citroena C5. Sile trka so pri obeh vozilih prodrle v potniški kabini in bi povzročile poškodbe potnikov. V avtodomu in avtomobilu je trk sklop nožnih stopalk potisnil daleč v kabino in povzročil veliko tveganje za hude poškodbe spodnjih okončin obeh voznikov. Kako hude deformacije obeh karoserij je povzročil nalet, zgovorno kaže dejstvo, da po nesreči brez zmogljive opreme za tehnično reševanje ni bilo mogoče odpreti voznikovih vrat ne v avtodomu in ne v avtu. Tudi velikih drsnih bočnih vrat na desni strani avtodoma ni bilo mogoče več odpreti na roke. Reševalci bi zato v notranjost avtodoma najhitreje vstopili skozi dvokrilna prtljažna vrata.

Prednji del avtodoma ni optimalno zasnovan za učinkovito odvajanje oziroma razpršitev energije naleta.

Usodni zlom podnožja sedežne klopi

Ker je silovit udarec povzročil zlom in sesedanje podnožja sedežne skupine v bivalnem delu avtodoma, bi tudi potnika zadaj utrpela hude poškodbe glave in trupa. Glava odraslega potnika je najprej zanihala daleč naprej proti naslonu voznikovega sedeža. Obstajala je velika nevarnost udarca v sedež. Pri odboju je zaradi polomljene sedežne strukture bivalne klopi glava odraslega potnika zgrešila naslon in udarila v kovinski okvir naslona. Prav konstrukcija sedežne skupine v bivalnem delu je šibka točka varnosti bivalne nadgradnje, saj ne zagotavlja enake opore kot avtomobilski sedež. Kompromis med bivalnim udobjem in potovalnim zahtevami je najbolj krhek z vidika varnosti. Pri večini bivalnih kombijev sicer proti doplačilu ponujajo tudi sidrišča isofix za pritrjevanje otroških varnostnih sedežev, a kljub temu premično oblazinjenje in lesen okvir podnožja klopi ne zmorejo strukturnih obremenitev, ki jih prenese avtomobilska zadnja klop. Nekateri avtomobilski izdelovalci, kot so Volkswagen, Ford, Renault in Mercedes, ki ponujajo tovarniško zasnovane izvedbe lahkih bivalnih kombijev, so tukaj v prednosti, saj za prevoz potnikov v bivalnem delu vgradijo svoje avtomobilske sedeže, a ti največkrat ne omogočajo dodatnih prilagoditev sedežne skupine (izdelava ležišča) med bivalnim in voznim tlorisom.

Največje tveganje za potnika zadaj predstavlja uničena sedežna skupina bivalnega dela s polomljenim sedalnim delom.

Uničena kuhinja

Bivalna nadgradnja je razmeroma dobro vzdržala obremenitve ob trku. Obe dvojni postelji - zadaj in v povišani podstrehi -, kopalnica, prečno nameščena boksa pod zadnjo posteljo in pritrjen tovor v prtljažniku niso predstavljali nobene nevarnosti za potnike v avtodomu. Zgledno je svojo nalogo opravil tudi varnostni sistem plinske napeljave za kuhanje in ogrevanje, saj je ob trku varnostni ventil prekinil oskrbo s plinom in tako zmanjšal nevarnost požara. Najbolj poškodovani so bili kuhinjski elementi, ki so med seboj povezani le z lesnimi vijaki. Sila trka je odtrgala kuhinjske predalčnike pod pultom. Posoda in živila so poletela vse do naslonjala voznikovega sedeža, polomljeno kuhinjsko pohištvo pa je še dodatno blokiralo poškodovana drsna vrata. Tako kot ostali elementi bivalne opreme bi tudi kuhinja morala biti močneje pritrjena v karoserijo.

Sila trka je odtrgala kuhinjske predalčnike pod pultom.

Zmernost in previdnost

AMZS preskusni trk je pokazal, da je hiša na kolesih med vožnjo lahko ob nepravilni uporabi zelo ranljiva in nevarna. Avtodom kljub svoji bivalni nadgradnji ni nepremičnina, zato je treba pred vsako potjo pametno in preudarno založiti bivalni del s hrano in tovorom. Predvsem pa se je treba zavedati, da avtodom postane hiša na kolesih šele, ko voznik ugasne motor. Vozite varno, po parkiranju pa uživajte bivalno udobje.

Foto: posledice silovitega naleta

Lesena konstrukcija klopi je najšibkejši člen

Pri bivalni opremi avtodoma se je kot najšibkejši člen izkazala lesena konstrukcija sedežne skupine za prevoz potnikov. Ta se je zaradi sile trka pod težo potnikov sesula. Zaradi zrušitve nosilne konstrukcije sedala sta obe lutki po nesreči obstali pod drugačnim kotom. Obe lutki sta pri odboju zgrešili naslonjali za glavo in udarili v kovinski okvir. To predstavlja veliko tveganje za hude poškodbe glave. Pri odraslem potniku je prišlo tudi do nevarne potopitve telesa in celo do potencialnega tveganja, da bi se varnostni pas zarezal v predel trebuha in povzročil hude poškodbe z močno krvavitvijo.

Tudi v avtodomu težke in večje predmete vedno shranjujte čim bližje tlom, najtežje pa izključno v prtljažniku in morajo biti dodatno pritrjeni z zateznimi trakov

AMZS priporočila izdelovalcem

Karoserija baznega vozila avtodoma naj zagotavlja ustrezno varnostno zasnovo prednjega dela, da se energija ob trku razprši v zmečkljivih conah in struktura potniškega prostora ostane stabilna ter tako zagotovi prostor za preživetje v nesreči,
zaščita potnikov zadaj: podstavek sedežne klopi mora biti dovolj stabilen, da se ob trku ne zruši pod težo potnikov. Zagotoviti je treba še ustrezno oblazinjenje klopi: to ne sme biti ne predebelo in ne pretanko, sicer lahko pride do zdrsa oziroma nevarne potopitve potnika pod varnostni pas in hudih poškodb,
napeljava in pohištvo: vse omare oziroma predalniki namenjeni težjim predmetom morajo biti nameščeni na tla, saj imajo tam skupaj s tovorom najmanjši učinek na vozne lastnosti vozila. Pohištvo naj bo stabilno in dodatno vpeto v karoserijo vozila. Pohištvo mora biti dovolj stabilno, da prenese obremenitve ob trku in ne sme predstavljati dodatne nevarnosti za potnike v bivalnem delu,
na posameznih skupinah polic, predalnikov in omaric naj bodo nameščene varnostne nalepke s podatki o nosilnosti oziroma priporočeni uporabi. Tako bodo uporabniki lahko bolj optimalno shranili živila, opremo in tovor.
Karoserija baznega vozila avtodoma bi morala zagotoviti ustrezno varnostno zasnovo prednjega dela, da bi se energija ob trku razprši v zmečkljivih conah in bi struktura potniškega prostora ostala stabilna ter tako zagotovila prostor za preživetje v nesreči.

AMZS priporočila uporabnikom

Težke in večje predmete vedno shranjujte čim bližje tlom, najtežje pa izključno v prtljažniku in morajo biti dodatno pritrjeni z zateznimi trakovi. V visečih omaricah vedno shranjujte le najlažje dele prtljage, obleke ali brisače,
med vožnjo ne puščajte prostoležečih oziroma prostostoječih predmetov v bivalnem delu. Težje pakete hrane ali pijače zložite v plastične zaboje in jih pospravite v prtljažnik in dodatno pritrdite. Poskrbite, da s tovorom ne boste preobremenili avtodoma,
pred vožnjo vedno zapahnite predale in hladilnik, izpraznite kaseto stranišča in posodo za umazano vodo,
v kuhinji uporabljajte lahke kozarce in krožnike iz umetne mase ali kartona, saj črepinje stekla ali porcelana lahko predstavljajo dodatno nevarnost za potnike,
med vožnjo ničesar ne puščajte na kuhinjskih površinah, pribor in posodo pa vedno dosledno zložite ter zapahnite v predale. Večje posode in ponve sodijo v nižje ležeče predale,
pred vožnjo vedno odstranite ali zložite jedilno mizo, saj ta ob trku predstavlja dodatno nevarnost za hude poškodbe,
pri nakupu ali najemu avtodoma vedno preverite, kako varno je bazno vozilo in katere aktivne varnostne pripomočke ponuja. Čeprav varnostni sistemi ne morejo vedno preprečiti nesreče, pa vseeno zmanjšajo tveganje ali pa ublažijo posledice.

 

Ključne besede


varnostpreskusni trkAMZS testavtodom

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

192

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Priljubljenost članka

192

Shrani

Delite s prijatelji