AMZS preskus različnih sodobnih zasnov upravljanja z avtomobil

Drugi testi

Manj gumbov, (pre)več zaslonov?


V naših testih lahko bralci Motorevije pogosto zasledite pripombe ali celo pritoževanja nad vse večjimi in vse bolj zmogljivimi zasloni v avtomobilih. Ne moti nas zmogljivost, pač pa dejstvo, da zasloni nadomeščajo fizična stikala in gumbe, kar pleni pozornost voznika, to pa zmanjšuje osredotočenost na vožnjo. V sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi smo pod drobnogled vzeli šest sodobnih avtomobilov z različnimi zasnovami upravljanja in raziskali, kako nevarni so lahko vse bolj razširjeni zasloni v avtomobilih. 

Oglas
Oglas

Če parafraziramo poznan rek “ni vse zlato, kar se sveti”, lahko za avtomobilski svet rečemo, da “ni vse dobro, kar je novo”. To velja tudi - ali pa predvsem - za uporabniške vmesnike, torej okolje in naprave, prek katerih vozniki komuniciramo z avtomobilom. Včasih so bili uporabniški vmesniki dokaj preprosti: informacije o delovanju avta smo prebirali z merilnikov, s perifernimi napravami smo upravljali prek gumbov in stikal, edine zaslon(čk)e so imeli avtoradio, morda digitalna ura na armaturni plošči in pozneje klimatske naprave. Ko smo ocenjevali vozniško ergonomijo, smo na primer merili razdaljo, ki jo mora voznik narediti z roko, da naravna temperaturo klimatske naprave, vklopi luči ali prižge varnostne utripalke, in ocenili, če so kakšni gumbi in stikala skriti očem. 

Pri teslinem modelu 3 mora z večino funkcijami voznik upravljati preko zaslona. Na fotografiji se lepo vidi kako zaslon preusmerja pogled.

Preveč informacij in funkcij

A časi, ko smo v avtih lahko upravljali le z radiom, gretjem oziroma zračenjem in lučmi, so že zdavnaj minili. Danes so avtomobili visokotehnološke naprave na kolesih, ki znajo voditi voznika do želenega cilja, predvajati glasbo iz oblaka in se povezati s pametnimi mobilnikom, hkrati pa vozniku omogočajo upravljanje in nastavitev neštetih dodatnih funkcij. Razvojniki avtomobilskih izdelovalcev so postavljeni pred težko nalogo; kako zasnovati upravljanje številnih komunikacijskih, informacijskih in zabavnih funkcij v avtomobilu, da bo upravljanje ergonomično in intuitivno ter da ne bo plenilo pozornost voznika.  

Zapletena nastavitev intervala brislanikov v tesli. 

Zasloni, gumbi, drsne ploščice

V zadnjih nekaj letih se je izoblikovalo nekaj različnih sistemov upravljanja v avtomobilih. Najbolj razširjeno je upravljanje prek osrednjih zaslonov na dotik, ki je pri nekaterih avtomobilih dopolnjeno z glasovnim upravljanjem in upravljanjem z gestami rok. Trend pri teh sistemih je jasno začrtan: upravljanje vse več funkcij na zaslonih, hkrati pa zmanjševanje števila klasičnih gumbov in stikal. Tako vse več izdelovalcev ukinja klasične upravljavske enote za klimatsko napravo in upravljanje seli na zaslon. Drug takšen primer je ukinjanje fizičnega stikala za izklop sistema start-stop in selitev na zaslon na dotik. Ameriški izdelovalec Tesla je najbolj ekstremen primer takšnega pristopa, saj je skoraj vse avtomobilske funkcije preselil na velik zaslon sredi armaturne plošče. 
Alternativo zaslonom na dotik predstavlja upravljanje prek ločene upravljavske enote. Tudi pri teh zasnovah so informacije prikazane na enem ali več zaslonih, a z avtomobilskimi funkcijami ne upravljamo prek dotika zaslona, pač pa najpogosteje prek velikega okroglega upravljavskega gumba, drsne ploščice ali kombinacije obeh sistemov - najpogosteje jih najdemo v avtomobilih prestižnih razredov. Žal počasi izginjajo tudi takšni uporabniški vmesniki: Audi se jim je odrekel že pred leti, BMW, ki je bil pionir na tem področju, pa je v novi generaciji uporabniškega vmesnika tudi že ukinil okrogel upravljavski gumb.  

Enostaven in pregleden zaslon v dacii duster.

Šest preskusnih avtov

Da bi natančneje raziskali, kako zasloni na dotik in upravljanje s številnimi funkcijami v avtomobilih vplivajo na osredotočenost voznikov na vožnjo, smo primerjali uporabniške vmesnike šestih velikoserijskih avtomobilov - BMW serije 1, dacie duster, mazde 3, mercedesa razreda A, Teslinega modela 3 in VW golfa. Trije od preskušenih avtomobilov (dacia, tesla, golf) imajo uporabniški vmesnik prek zaslona na dotik, trije (BMW, mazda in mercedes) pa (poleg na dotik občutljivega zaslona) tudi prek upravljavskega gumba oziroma stikala. 

Pomanjkljivi podatki 

Zakaj - in kako - različne zasnove upravljanja lahko motijo voznikovo pozornost? Tako, da od voznika zahtevajo določeno ravnanje, ki ni neposredno povezano z vožnjo avtomobila, lahko pa vpliva na vožnjo in s tem na varnost. Učinek motilcev pozornosti je dokaj težko določljiv in dokazljiv, zato ne preseneča, da deležniki prometne varnosti, predvsem pa zakonodajalci in izvršna oblast, težko spremlja in analizira vpliv tovrstnih motilcev pozornosti. Pri nas se ti ne beležijo kot povzročitelji prometnih nesreč, nič bolje ni tudi v drugih državah. A če ni na voljo uradne statistike, je objavljenih kar nekaj raziskav o tem, kako zasloni kot motilci pozornosti vplivajo na varnost na cestah. 

Okroglo stikalo izbirnika v mazdi 3.


Tako raziskava nemške zavarovalnice Allianz iz leta 2016 ugotavlja, da so motilci pozornosti krivi za najmanj 10 odstotkov nesreč s telesnimi poškodbami, pa tudi za vsako deseto nesrečo s smrtnim izidom. 
Avstrijsko notranje ministrstvo je v svoji raziskavi objavilo, da so bili motilci pozornosti krivi za 25 odstotkov vseh nesreč na cestah v letu 2021, kar je precejšen porast glede na leto 2011, ko naj bi zaradi motenja pozornosti nastalo 16 odstotkov vseh prometnih nesreč.
Tudi ameriške raziskave prometnih nesreč pod nadzorom organizacije NHTSA dokazujejo, da so motilci pozornosti krivi za 16 odstotkov nesreč s smrtnim izidom in za 21 odstotkov vseh nesreč. 
Pred kratkim je javnost lahko spremljala sodni proces, v katerem so nemške oblasti oglobile voznika Teslinega modela 3, ker je med iskanjem ustreznega izbirnika za vklop intervalnega delovanja brisalnikov povzročil prometno nesrečo in zapeljal s ceste. To je prvi sodni primer, da je bil voznik kaznovan za upravljanje z avtomobilskim vmesnikom - dotlej so za podobne prekrške kaznovali le voznike, ki so se med vožnjo ukvarjali s svojimi mobilnimi telefoni.  

Zapletena nastavitev intervala brisalnikov v tesli.

Kaj pove način upravljanja?

Spredaj mazda in BMW, na repu tesla

Spredaj mazda in BMW, na repu tesla

Teslin sodni primer je še en dokaz, da zapleteni uporabniški vmesniki, ki zahtevajo veliko pozornosti voznika, lahko vodijo v zmanjšano varnost vožnje, kar smo skušali dokazati na tokratnem preskusu. Nič čudnega, da je zaradi zasnove s prenosom večine avtomobilskih funkcij na zaslon na dotik Teslin avto končal na zadnjem mestu naše primerjave šestih avtomobilov. Upravljanje varnostnih funkcij avtomobila, kakršni sta na primer vklop luči ali brisalnikov vetrobranskega stekla prek osrednjega zaslona, zahteva veliko časa, s tem pa tudi pozornosti voznika. Testni vozniki, ki pred preskusom niso poznali Teslinih avtomobilov, so kar nekaj časa iskali stikalo za vklop varnostnih utripalk - Teslini inženirji so ga namestili na strop avtomobila. 

Nič čudnega, da je zaradi zasnove s prenosom večine avtomobilskih funkcij na zaslon na dotik Teslin avto končal na zadnjem mestu naše primerjave šestih avtomobilov.


Prvi dve mesti sta zasedla mazda 3 in BMW serije 1 - pri obeh avtih z info-zabavnimi funkcijami upravljamo prek velikega vrtljivega gumba oziroma stikala. A dobrega rezultata omenjena avta nista dosegla zaradi vrtljivega gumba, pač pa zaradi intuitivnega in logičnega upravljanja z varnostnimi funkcijami. K dobremu rezultatu je veliko pripomoglo tudi dejstvo, da s klimatsko napravo upravljamo prek ločenih upravljavskih sklopov s fizičnimi gumbi in stikali, ki omogočajo hitro in enostavno nastavitev temperature ali vklop gretja sedežev. 
Za prvima dvema avtoma sta se uvrstila VW golf in dacia duster, pri katerih z info-zabavnimi vsebinami upravljamo prek zaslona na dotik. Golf, ki je deležen pogostih kritik za svojo zasnovo upravljanja, se je odrezal presenetljivo dobro - nekaj zaradi posodobljenega in precej bolj odzivnega operacijskega sistema uporabniškega vmesnika, nekaj pa zaradi dejstva, da ima precej varnostih funkcij ločena stikala in ukazne poti. Še največ težav smo imeli z nerodnim upravljanjem klimatske naprave prek zaslona na dotik. Pri Daciinem dusterju tudi nismo zabeležili večjih pomanjkljivosti, zato je na preskusu končal takoj za golfom.  
Na peto mesto se je uvrstil Mercedesov razred A, pri katerem lahko z večino funkcij upravljamo prek drsne ploščice. Za potrebe preskusa smo pri Mercedesu uporabljali le drsno ploščico, ne pa tudi zaslona na dotik, saj smo želeli raziskati prednosti in pomanjkljivosti tovrstnega upravljanja. Preskusni vozniki so imeli veliko težav s pravilno uporabo drsne ploščice, saj ta ne omogoča dovolj natančnega vnosa ukazov. Če k temu prištejemo še neobičajno upravljanje z brisalniki prek iste obvolanske ročice na levi strani, s katero upravljamo tudi z lučmi, ter ne prav intuitivnimi stikali za klimatsko napravo, je predzadnje mesto mercedesa razumljivo. Podrobnejše rezultate objavljamo v zgornji tabeli in spodnjih ilustracijah. 
Pri vseh preskušenih avtomobilih smo se osredotočili le na glavni način upravljanja, čeprav nekateri ponujajo tudi alternativni način - tako lahko pri BMW in mercedesu z nekaterimi funkcijami upravljamo tudi prek zaslona na dotik, na voljo pa je tudi glasovno upravljanje, ki pa ga tokrat nismo ocenjevali. Ni odveč pripomba, da nobena od avtomobilskih znamk na slovenskem trgu ne omogoča glasovnega upravljanja v slovenskem jeziku. 

AMZS priporočila izdelovalcem

Za vklop pogostih funkcij (gretje sedežev, nastavitev temperature, luči, brisalnikov) bi morali imeti avtomobili ločena fizična stikala
upravljanje z glavnimi funkcijami avtomobilov bi moralo slediti poenoteni logiki oziroma načelom razporeditve stikal in gumbov, ki bi jo prepoznali vsi vozniki, četudi ne poznajo posameznih znamk ali modelov, 
funkcije, ki najbolj motijo voznikov pozornost - prebiranje novic, vremenskih podatkov, dostop do socialnih omrežij - bi morale biti med vožnjo izklopljene oziroma dostopne le, če avto stoji. Enako velja za podrobnejše nastavitve avtomobila (notranja osvetlitev, seznanjanje s pametnim mobilnikom …),
motenje pozornosti voznika naj obvelja za enega od povzročiteljev prometnih nesreč pri uradnem raziskovanju vzrokov za nesreče, sistem za nadzor utrujenosti voznika, ki bo obvezen v vseh novih avtomobilih od julija 2024 naprej, naj ne nadzira le voznikovih gibov z volanskim obročem, pač pa naj vključuje tudi nadzor pozornosti voznika.
Nekoč povsem analogno voznikovo okolje v golfu druge generacije.

 

Oglas
Oglas

AMZS priporočila uporabnikom

Preden kupite avto, temeljito preskusite njegovo zasnovo upravljanja oziroma uporabniški vmesnik,
po nakupu novega avtomobila se natančno seznanite z delovanjem uporabniškega vmesnika,
dolgotrajne in intenzivne naloge - na primer vnos navigacijskega cilja, osnovne nastavitve avta, seznanitev s pametnim mobilnikom - opravite, ko je avto parkiran, 
če avto omogoča ustvarjanje bližnjic oziroma shranjevanje priljubljenih funkcij (ali oseb v imeniku), shranite najpogosteje uporabljane funkcije,
ne zanašajte se na asistenčne sisteme - ti so le v pomoč vozniku. 

Najnovejše digitalno okolje v golfu osme generacije. 

 

Ključne besede


Varna vožnjaMercedesBMWMazdaDaciaTeslaVolkswagendigitalizacijadigitalno komuniciranje

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

20

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Priljubljenost članka

20

Shrani

Delite s prijatelji