1987
+386 1 530 53 53
Celoletne pnevmatike so iz leta v leto tudi pri nas vse bolj priljubljene, kar glede na vedno manj “bele” zime oziroma vedno manj snega v naših krajih in na naših cestah, ni nič čudnega. A med vzroke za vse večji tržni delež celoletnih pnevmatik v prodaji je treba vsekakor šteti tudi vse boljše lastnosti celoletnih pnevmatik, za kar je zaslužen tehnološki razvoj v gumarski industriji. Celoletne pnevmatike se morajo “meriti” z letnimi pnevmatikami poleti in z zimskimi pnevmatikami pozimi, poleg tega pa se morajo izkazati še v pogosto mokrih oziroma dežnih voznih razmerah v vseh letnih časih. Če v enačbo dodamo še zahteve po čim manjši obrabi in čim daljši dobi trajanja, je jasno, da je zasnova kakovostnih celoletnih pnevmatik za inženirje velik izziv.
Na letošnjem testu smo pod drobnogled vzeli 16 pnevmatik dimenzije 225/45 R 17, ki so namenjene avtomobilom nižjega srednjega razreda in kompaktnim ter srednjevelikim cestnim terencem in križancem, zato imajo pnevmatike te dimenzije v tržnem kolaču velik delež.
Rezultati: Štiri dobre, štiri pomanjkljive, štiri zadovoljive in štiri slabe
Če pogledamo rezultate letošnjega testa, smo lahko zadovoljni s štirimi pnevmatikami, ki so dobile oceno zelo priporočljivo, hkrati pa nezadovoljni s štirimi pnevmatikami, ki so dobile oceno ni priporočljivo. Vmes so štiri pnevmatike dobile oceno priporočljivo, štiri pa priporočljivo z omejitvami.
Da bi lahko razumeli to razporeditev ocen, moramo vedeti, da zmogljivosti celoletnih pnevmatik primerjamo s “specializiranimi” tekmeci; pri poletnih temperaturah na suhi in mokri cesti se kot merilo uporablja letna pnevmatika, na snegu in ledu pa zimska pnevmatika. Čeprav za celoletne pnevmatike ne veljajo povsem enaka merila kot za specializirane pnevmatike, pa te vseeno dobro služijo kot primerjalna vrednost. Za oceno pnevmatik na posameznih merilih se upošteva testno polje oziroma nabor pnevmatik na posameznem testu - v tem primeru torej samo celoletne pnevmatike –, ne pa rezultati v primerjavi s specializiranimi pnevmatikami. A tudi v medsebojni primerjavi celoletnih pnevmatik so razlike precejšnje - in segajo od ocene zelo priporočljivo do ocene ni priporočljivo.
Zahteven izziv: zaviranje
Najbolj očitne so razlike pri zaviranju - tako na suhi kot na mokri cesti in na snegu. Prav zaviranje namreč pokaže, kako težko je zasnovati pnevmatiko, ki bi se dobro obnesla tako na vročem asfaltu, ki ima temperaturo 50 stopinj Celzija, kot na zasneženi in zaledeneli cesti pri -15 stopinjah Celzija ter na jesenski mokri cesti z veliko količino vode.
Nekaj pnevmatik je dovolj uravnoteženih, da se obnesejo dobro na vseh površinah in pri vseh temperaturah, niso pa vse takšne.
Na suhi cesti so razlike na prvi pogled razmeroma majhne; zavorna pot pri zaviranju od 100 km/h do zaustavitve najslabše pnevmatike na suhem je “le” 7,5 metra daljša od najboljše, a ko avto s Pirellijevimi pnevmatikami že stoji na mestu, avto z Barumovimi pnevmatikami še vedno vozi s hitrostjo 40 km/h.
Na mokrem asfaltu je razlika med najboljšo in najslabšo pnevmatiko pri zaviranju od 80 km/h približno 11,5 m, kar pomeni, da se avto z Arivovimi pnevmatikami še vedno premika z 41 km/h, ko je avto s Continentalovimi pnevmatikami že zaustavljen. Morebitna škoda, ki lahko nastane ob trku z 41 km/h, je lahko zelo velika.
Na zasneženi cesti je zanimivo, da razlike med pnevmatikami - razen najslabše - niso tako velike. Druge najslabše pnevmatike pri tem merilu - Pirellijeve - se od hitrosti 30 km/h na zasneženi cesti zaustavijo manj kot meter dlje kot najboljše pnevmatike - Nexenove -, a najslabše pnevmatike na testu - Petlasove - imajo 2,7 metra daljšo zavorno pot kot druge najslabše in 3,5 metra daljšo kot najboljše na testu. To pomeni, da avto s Petlasovimi pnevmatikami ni svoje hitrosti zmanjšal niti za polovico, ko je avto z Nexenovimi pnevmatikami že zaustavljen.
Ciljno nasprotje: prevoženi kilometri in varnost
Med okoljskimi lastnostmi pnevmatik je napovedana doba trajanja oziroma pričakovano število prevoženih kilometrov zagotovo med pomembnejšimi merili. Če izračunamo povprečje pričakovanega števila kilometrov glede na skupno oceno, so v ospredju pnevmatike s skupno oceno zelo priporočljivo, a že na drugem mestu so pnevmatike, za katere ne priporočamo nakupa.
Razlaga za to je vsaj s tehničnega vidika precej preprosta; dober oprijem na suhi, mokri in zimski cesti je v veliki meri v nasprotju s pričakovanim številom prevoženih kilometrov, kar je znano ciljno nasprotje pri izdelavi pnevmatik. Graf in tudi skupne ocene v tabeli kažejo, da štiri skupno najboljše pnevmatike - goodyear vector 4seasons gen-3, continental allseasoncontact 2, pirelli cinturato all season SF 3 in bridgestone turanza all season 6 -, to ciljno nasprotje v veliki meri uspešno rešujejo in tako pri varnosti kot tudi pri okoljskih lastnostih dosegajo dobre rezultate oziroma delujejo na ustrezno visoki ravni.
Štiri pnevmatike z začelja tabele, ki smo jih ocenili z oceno ni priporočljivo - CST medallion all season ACP1, aplus AS909, arivo carlorful A/S in petlas multi action PT565 (izdelovalci CST, APlus in Arivo prihajajo iz Kitajske, Petlas iz Turčije) - tega ciljnega nasprotja ne rešujejo – sicer omogočajo veliko število prevoženih kilometrov, a na račun varnosti oziroma oprijema. Zato nakup teh pnevmatik odsvetujemo!
Štiri pnevmatike z oceno priporočljivo - michelin crossclimate 2, dunlop all season 2, BFgoodrich advantage all-season in viking fourtech plus - so pri reševanju omenjenega ciljnega konflikta manj uspešne, a nobena od teh štirih pnevmatik nima kakšnih izrazitih slabosti. Te štiri pnevmatike so lahko dobra alternativa najboljšim, če ustrezajo vašemu slogu vožnje oziroma vozniškim navadam. Med temi štirimi pnevmatikami nekoliko izstopa Vikingova pnevmatika fourtechplus (Viking je Continentalova znamka cenovno ugodnih pnevmatik), ki kot razmeroma poceni pnevmatika zagotavlja zadovoljive vozne lastnosti ob dobrih okoljskih lastnostih.
Pnevmatike vredestein quatrac pro+, barum quartaris 5, nexen n'blue 4season 2 in superia ecoblue2 4S, ki so bili ocenjene kot pomanjkljive oziroma priporočljive z omejitvami, imajo vsaj pri enem od glavnih varnostnih podmeril (suha cesta, mokra cesta, sneg in led) očitne slabosti, kar je treba upoštevati ob nakupu.
AMZS priporočila uporabnikom
| - Pred nakupom celoletnih pnevmatik razmislite o svojih vozniških navadah oziroma slogu. Če pogosto in veliko vozite po avtocesti in/ali pri visokih temperaturah in z veliko obremenitvijo (na primer z obteženim avtom med poletnimi počitnicami), je izbira specializiranih letnih pnevmatik vsekakor boljša možnost. Če ne prevozite veliko kilometrov in vam ni treba vsak dan na cesto, če vozite predvsem po podeželskih cestah in le občasno po avtocesti ter vam natančnost in odzivnost vodenja ne pomenita veliko, utegnejo biti celoletne pnevmatike najboljša izbira, |
| - vedno uporabljajte štiri pnevmatike istega modela in tipa, |
| - pri večji obteženosti avta povečajte tlak v pnevmatikah v skladu z navodili izdelovalca avtomobila, ki so zapisana v navodilih za uporabo, |
| - pri različni globini profila namestite boljše pnevmatike na zadnjo os, saj je ta najpomembnejša pri zagotavljanju stabilnosti v ovinkih, |
| - na podlagi naših raziskav priporočamo, da celoletne in zimske pnevmatike z globino profila manj kot 4 mm zamenjajte z novimi, da boste imeli varnostno rezervo za preprečitev splavanja (akvaplaninga), |
| - če je mogoče, kupujte nove modele pnevmatik, saj s tem izkoristite tehnične izboljšave in napredek pri razvoju, |
| - pri nakupu se ne zanašajte na EU oznake oziroma nalepke na pnevmatikah – testi kažejo, da te oznake ne odražajo vseh lastnosti in zmogljivosti na mokri podlagi, |
| - pri nakupu pnevmatik pazite, da imajo vse štiri pnevmatike po možnosti enak datum izdelave in s tem tudi enak tehnični standard, |
| - ne kupujte novih pnevmatik, ki so starejše od treh let. Informacije o datumu izdelave pnevmatik najdete v oznaki DOT, |
| - redno preverjajte tlak v pnevmatikah. |
