AMZS test 28 zimskih in 7 celoletnih pnevmatik

| Pnevmatike

Ena za vse razmere?


Ste že zamenjali poletna oblačila za toplejša, da se boste dobro počutili tudi v hladnejših dneh? Ste prilagodili tudi obutev: poletni sandali niso primerni za jesenske, kaj šele za zimske dni. Enako kot velja za obleko in obutev, velja tudi za pnevmatike. Letne so primerne za vožnjo spomladi, poleti in jeseni, ko na cestah začno prevladovati zimske vozne razmere, pod katerimi razumevamo tako nizke temperature kot stanje vozišča, je treba letne pnevmatike zamenjati za zimske. Tudi pri pnevmatikah je pač tako, da so tako letne kot zimske pnevmatike prilagojene voznim razmeram in le primerne pnevmatike avtomobilu zagotavljajo varno in zanesljivo vožnjo. To vedno znova dokazujejo tudi naši testi pnevmatik, saj smo že velikokrat nazorno dokazali, zakaj ni primerno uporabljati zimskih pnevmatik poleti in zakaj ne letnih pnevmatik pozimi. Ker pa menjava pnevmatik dvakrat na leto pač zahteva nekaj časa, seveda pa tudi ni zastonj, bi se marsikdo rad izognil tej menjavi. To so zaznali tudi izdelovalci pnevmatik in nekateri ponujajo tudi celoletne pnevmatike kot sprejemljiv kompromis uporabi specializiranih, torej letnih in zimskih, pnevmatik. Ali so izdelovalci res našli čarobno formulo in naredili korak naprej pri izdelavi celoletnih pnevmatik, pojasnjujemo z našim tokratnim testom sedmih celoletnih pnevmatik. Seveda pa smo tudi tokrat preverili lastnosti zimskih pnevmatik – na našem tokratnem preskusu jih je bilo 28 v dveh dimenzijah. Rezultati testa tako celoletnih kot zimskih pnevmatik so zelo zanimivi.

A preden podrobneje pogledamo rezultate našega testa pnevmatik, se pomudimo še malce pri dimenzijah pnevmatik in pri dejstvu, zakaj testa določene dimenzije pnevmatik ni mogoče kar enostavno posplošiti za vse dimenzije pnevmatik. Pnevmatike se razlikujejo v treh dimenzijah. Prva je širina pnevmatik, ki je opredeljena v milimetrih in je prva navedena v oznaki dimenzije pnevmatike. Oznaka 185 tako pomeni, da je pnevmatika široka 185 mm. Širine pnevmatik so zelo različne – vse od 155 do 265 ali celo več milimetrov, najmanjša razlika pri širini pnevmatik pa je 10 mm. Že širina pnevmatike opredeljuje tudi obliko tekalne površine pnevmatike, saj morajo biti pri širši pnevmatiki posamezni deli (bloki) pnevmatike širši kot pri ožji pnevmatiki, če je število vzdolžnih kanalov za odvajanje vode enako. Različna velikost – širina – posameznih delov pnevmatike pa seveda vpliva na njene lastnosti, saj ima pnevmatika z ožjimi bloki drugačne lastnosti kot pnevmatika s širšimi bloki. Druga možnost je, da izdelovalec pri širših pnevmatikah doda še en vzdolžen kanal in se tako izogne pretirani širitvi posameznih blokov, a tudi to seveda vpliva na lastnosti pnevmatike.

Druga razlika v dimenziji je v preseku pnevmatike. Tega označuje razmerje med višino in širino pnevmatike, označuje pa se ga v odstotkih. Običajni presek pnevmatik je 80, kar pomeni, da je bok pnevmatike visok 80 odstotkov širine pnevmatike. Pri nizkopresečnih pnevmatikah je to razmerje bistveno manjše: vse tja do 35 odstotkov. Presek pnevmatike opredeljuje druga številka v oznaki: na primer 185/65.

Tretja oznaka je seveda premer odprtine pnevmatike in se meri v palcih (po starem v colah – 2,54 cm). Oznaka 15 palcev pomeni, da ima pnevmatika odprtino 15 palcev in da jo lahko namestimo zgolj na platišča s premerom 15 palcev.

Zelo pomembna je tudi velikost oboda pnevmatike, saj je od tega odvisno, kolikšno pot bo določena pnevmatika prevozila z enim zavrtljajem kolesa. Večji kot je obod pnevmatik, daljšo pot prevozi avto z enim zavrtljajem kolesa – povsem enako kot pri cestnih kolesih: poni kolo z enim zavrtljajem prevozi bistveno krajšo pot kot cestno kolo z velikimi kolesi. Od dolžine oboda pnevmatike pa je seveda tudi odvisno, koliko posameznih delov (blokov) pnevmatike bo na pnevmatiki. Vedno je treba najti takšno širino blokov, da so vsi bloki enako visoki. Ne sme se zgoditi, da bi imel en blok le polovično višino ostalih, ker bi to vplivalo na lastnosti pnevmatike, zato morajo izdelovalci prilagoditi višino blokov tako, da so vsi enaki oziroma če so različno visoki, da je njihovo zaporedje enakomerno.

Vse to pomeni, da mora izdelovalec pnevmatike pri različnih dimenzijah pnevmatike prilagoditi tako širino kot višino posameznih delov – blokov pnevmatike. Ker so – vsaj pri zimskih pnevmatikah – v te bloke vdelani tudi razni kanali in lamele, je seveda tudi te treba prilagoditi velikosti blokov. Vse to seveda vpliva na lastnosti pnevmatik, zato pač ne moremo reč, da so lastnosti pnevmatike dimenzije 185/60 R 15 enake lastnostim pnevmatike dimenzije 205/55 R 16. Prav zato tudi opravljamo teste pnevmatik različnih dimenzij – običajno najbolj pogostih, da zadovoljimo čim večji krog uporabnikov. Čim manjše je odstopanje iskane pnevmatike od testirane dimenzije pnevmatik, tem manjše so praviloma tudi razlike v lastnostih. Izdelovalci pnevmatik praviloma razvijejo dve osnovni pnevmatiki: eno za pnevmatike manjših dimenzij, drugo za večje dimenzije, iz njih pa potem prilagajajo obliko tekalne površine.

A na lastnosti pnevmatik ne vpliva zgolj oblika tekalne površine, temveč tudi zasnova ustroja pnevmatike, tako imenovanega plašča pnevmatike. Ta mora biti prilagojen dimenziji pnevmatike, pa tudi hitrostnemu razredu, ki ga izpolnjuje določena pnevmatika. Pnevmatike hitrostnega razreda T (do 190 km/h) imajo pač drugačen plašč kot pnevmatike hitrostnega razreda V (do 240 km/h).

Na lastnosti pnevmatike pa zelo močno vpliva tudi uporabljena gumena zmes na tekalni površini. Gumena zmes je sestavljena iz kavčuka (sedaj večinoma sintetičnega) in številnih dodatkov – do 200 različnih sestavin je lahko v gumeni zmesi. A ni pomembno samo število dodatkov, temveč tudi njihov delež, pa tudi njihova obdelava vključno z načinom mletja ali drobljenja, mešanja. Priprava gumene zmesi je v načelu zelo podobna pripravi jedi – že en sama napačna odločitev lahko bistveno vpliva na okus oziroma lastnosti. Tako kot pri jedi ne morete na pogled opaziti, če je neke sestavine preveč, še težje pri pnevmatiki opazite, kakšne lastnosti ima gumena zmes. Če izdelovalec pnevmatik spremeni gumeno zmes, se seveda spremenijo tudi lastnosti pnevmatike, to pa vpliva tudi na rezultate na našem testu. Zato ni dovolj, da zgolj enkrat preverimo pnevmatiko z določeno oznako, temveč je treba lastnosti vedno znova preverjati. Tako smo z našim tokratnim testom preverili 28 zimskih pnevmatik dveh dimenzij. Med preverjenimi pnevmatikami ni pnevmatik nekaterih uveljavljenih znamk kot so Continental, Sava, Semperit, Fulda. Razlog je zelo preprost: vse te znamke so pred letošnjo zimo na trg poslale nove modele pnevmatik, ki ob začetku testa še niso bile na voljo v redni prodaji – na našem testu preverjamo samo pnevmatike, ki jih lahko kupimo v redni prodaji – in zato še nismo mogli preveriti njihovih lastnosti.

Zimske pnevmatike dimenzije 185/65 R 15T (klikni za ogled večje tabele)


V dimenziji 185/65 R 15 hitrostnega razreda T (do 190 km/h) smo preverili 15 pnevmatik vseh cenovnih razredov, vendar pa so vse morale imeti najmanj oznako C za oprijem na mokrem. Pnevmatike smo preverili na avtomobilu renault clio.

Izmed 15 testiranih pnevmatik sta le dve dobili skupno oceno dobro oziroma zelo priporoč-ljivo, enajst jih je dobilo oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, dve pnevmatiki pa sta dobili oceno slabo in nista priporočljivi.

Obe pnevmatiki z oceno dobro: goodyear ultragrip 9 in michelin alpin A4 sta ste izkazali s svojimi uravnoteženimi lastnostmi na zelo visoki ravni na vseh ocenjevalnih pod-ročjih. Ob tem se je Goodyearova pnevmatika odlikovala z najmanjšo porabo goriva, Michelinova pnevmatika pa z najmanjšo obrabo, kar pomeni, da z njo prevozimo največ kilometrov.

Dve pnevmatiki sta oceno dobro izgubili zato, ker sta bili zgolj na enem ocenjevalnem področju nekoliko slabši. To sta Nokianova pnevmatika WR D4, ki se z najboljšima dvema ni mogla povsem enakovredno meriti z lastnostmi na mokri cesti in Pirellijeva pnevmatika cinturato winter zaradi lažjih slabosti na suhi cesti.

Šest pnevmatik je oceno zadovoljivo dobilo zato, ker se na dveh ali več ocenjevalnih pod-ročjih niso enakovredno kosale z najboljšima dvema pnevmatikama. To so Vredesteinova pnevmatika snowtrac 5, pnevmatika esa-tecar super grip 9, Hankookova pnevmatika i’cept RS2 W452, Brigdgestonova blizzak LM001, Dunlopova pnevmatika SP winter response 2 in Nexenova pnevmatika wingguard snow’G WH2.

Še tri pnevmatike so dobile skupno oceno zadovoljivo, toda vsak izmed njih ima nekoliko večje slabosti na enem izmed ocenjevalnih področij. Tako se je Uniroyalova pnevmatika MS plus 77 izkazala s slabostmi na suhi cesti, saj je bila njena zavorna razdalja pri zaviranju pri hitrosti 100 km/h do 1 km/h 6 metrov daljša kot pri najboljši Nokianovi pnevmatiki, Barumova pnevmatika polaris in Vikingova pnevmatika snowtech II pa sta v primerjavi z drugimi pnevmatikami precej slabši na mokri cesti.

Dve pnevmatiki, Firestonova winterhawk 3 in Kleberjeva krisalp HP2 sta dobili oceno slabo zaradi slabih lastnosti na mokri cesti, še zlasti pri bočni vodljivosti, to pa je vplivalo tudi na njuni skupni oceni.

Na snegu so se vse pnevmatike – kar se od zimskih pnevmatik tudi pričakuje – dobro izkazale. V ospredju sta Uniroyalova in Vikingova pnevmatika, Goodyearova in Bridgestonova pnevmatika sta takoj za njima. Štiri pnevmatike so se odrezale nekoliko slabše (Vredestein, Hankook, Nexen in Firestone), predvsem zaradi slabšega oprijema pri speljevanju.

Na ledu imajo štiri pnevmatike (Goodyear, Michelin, Nokian in Pirelli) nekoliko boljše lastnosti kot ostale pnevmatike.

Pri porabi goriva je bila razlika med najboljšo Goodyearovo in najslabšo Michelinovo pnevmatiko 5,4 odstotka oziroma 3 decilitre goriva na 100 km.

Najmanjšo obrabo – in s tem največ prevoženih kilometrov – zagotavljajo Michelinova, Barumova in Kleberjeva pnevmatika, ki so dobile oceno zelo dobro, ostalih 12 pnevmatika pa ima zelo podobno obrabo.

Zimske pnevmatike dimenzije 225/45 R 17H (klikni za ogled večje tabele)


Med 13 testiranimi pnevmatikami dimenzije 225/45 R 17 hitrostnega razreda H (do 210 km/h) z oznako za oprijem na mokrem najmanj C – test smo opravili s volkswagnom golfom GTI – je le ena pnevmatika dobila oceno dobro oziroma zelo priporočljivo. To je Dunlopova pnevmatika winter sport 5, ki se je izkazala s svojo uravnoteženostjo pri vseh ocenjevalnih lastnostih.

Deset pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, a vsaka izmed njih je to oceno dobila zaradi različnih slabosti.

Matadorjeva pnevmatika MP 92 sibir snow in BF Goodrichova pnevmatika g-force winter sta oceno pomanjkljivo dobili zaradi večjih slabosti na mokri cesti.

Pri porabi goriva je bila razlika med najboljšo Goodyearovo in najslabšo Vredesteinovo pnevmatiko 5,5 odstotka oziroma 3 decilitre goriva na 100 km.

Pri obrabi se je najbolje izkazala BF Goodrichova pnevmatika, ki je edina dobila oceno zelo dobro. Večina pnevmatik je dobila oceno dobro, tri pnevmatike (Nokian, Vredestein in Yokohama) pa so dobile oceno zadovoljivo. Pri Yokohamini pnevmatiki smo ugotovili veliko močnejšo obrabo na bokih kot pa na sredinskih vzdolžnih kanalih, kar je vplivalo tako na oceno pri obrabi kot seveda tudi na skupno oceno.

Celoletne pnevmatike dimenzije 205/55 R 16V (klikni za ogled večje tabele)


Večina zimskih pnevmatik je torej tudi na tokratnem našem testu dokazala primernost za vožnjo v vseh razmerah, ki jih pozimi lahko doživimo na cestah. A marsikdo se sprašuje, če bi morda lahko nadomestil uporabo specializiranih pnevmatik, torej letnih poleti in zimskih pozimi, z univerzalnimi, celoletnimi – še zlasti zato, ker celoletne pnevmatike s svojimi oznakami izpolnjujejo zakonske zahteve glede uporabe pnevmatik pozimi – vse imajo namreč oznako M+S. A preden na vprašanje odgovorimo z rezultati našega testa, se povrnimo k obleki in obutvi: se vam poletna oblačila zdijo primerna tudi za zimo. Lahko poletne čevlje uporabljate tudi pozimi? Lahko v lahkih čevljih hodite tudi pozimi, ko so ceste in pločniki zasneženi ali je na njih plundra?

Izdelovalci pnevmatik skušajo svojo ponudbo prilagoditi pričakovanjem kupcev, zato ni presenetljivo, da je kar šest izmed sedmih preskušenih celoletnih pnevmatik na trg prišlo lani ali predlani, le Bridgestonova pnevmatika je na voljo že dlje časa.

Na našem tokratnem testu nismo zgolj ugotavljali, kakšne so razlike med celoletnimi pnevmatikami, temveč smo celoletne pnevmatike primerjali tako z letnimi kot z zimskimi pnevmatikami, da smo ugotovili, kako se celoletne pnevmatike obnesejo poleti v veliki vročini in kako pozimi v snegu, ledu, nizkih temperaturah. Tako smo celoletne pnevmatike na snegu, na ledu in na mokri cesti preskusili v enakih razmerah kot preskušamo zimske pnevmatike, na suhi cesti pa v enakih razmerah kot preskušamo letne pnevmatike, torej pri poletnih temperaturah. Obrabo celoletnih pnevmatik smo ugotovili tako, da so pnevmatike polovico prevozile pri nizkih temperaturah oziroma enakih razmerah kot zimske pnevmatike, polovico pa pri poletnih temperaturah kot ugotavljamo obrabo za letne pnevmatike.

Za preskus smo izbrali pnevmatike dimenzije 205/55 R 16 hitrostnega razreda V (do 240 km/h) – pnevmatike tega hitrostnega razreda naj bi imele boljše lastnosti na suhi cesti – prav lastnosti na suhi cesti pa so bile doslej ena od glavnih slabosti celoletnih pnevmatik.

Rezultati so dokaj presenetljivi. Le dve pnevmatiki sta dobili oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo.

Najbolje se je izkazala Michelinova pnevmatika crossclimate. Michelin to pnevmatiko propagira kot letno pnevmatiko, ki je uporabna tudi pozimi. Naš test je pokazal, da ima pnevmatika dobre lastnosti tako na suhi kot na mokri cesti, kjer je bila povsem enakovredna letnim oziroma zimskim pnevmatikam, slabša pa je na snegu, kjer ni bila na enaki ravni kot zimske pnevmatike. Povedano s številkami: na suhi cesti je Michelinova pnevmatika dobila oceno 2,2. Dobre letne pnevmatike na suhem dobijo oceno 1,4, dobre zimske pnevmatike pa pri poletnih temperaturah za vožnjo po suhi cesti dobijo oceno 3,6.

Na mokri cesti je Michelinova pnevmatika dobila oceno 2,5, dobre letne pnevmatike dobijo oceno 2,0, dobre zimske pnevmatike pa oceno 2,1. Na snegu je Michelinova pnevmatika dobila oceno 3,4 – dobre letne pnevmatike na snegu dobijo oceno 5,5, dobre zimske pnevmatike pa oceno 2,4. To dokazuje, da je Michelinova pnevmatika dobra alternativa na suhi in mokri cesti, ne pa tudi na zasneženih cestah. Povedano drugače: tisti vozniki, ki se lahko izognejo vožnji po zasneženi cesti, ker ob sneženju lahko počakajo, da so ceste splužene in posoljene, so v pnevmatiki crossclimate dobili primerno celoletno pnevmatiko.

Pnevmatika vredestein quatrac 5 je sicer dobila tudi skupno oceno zadovoljivo, toda njene lastnosti tako na suhi kot na mokri cesti so na spodnji meji zadovoljivih lastnosti in so precej slabše kot pri Michelinovi pnevmatiki, je pa od Michelinove pnevmatike nekoliko boljša na snegu, obe pa imata dobre lastnosti na ledu. Michelinova pnevmatika ima tudi manjšo porabo goriva, prevozi pa tudi precej daljšo razdaljo.

Presenetljiv je bil rezultat pri Bridgestonovi pnevmatiki, ki je razvita iz zimske pnevmatike, toda njene lasnosti na snegu so najslabše med vsemi preskušenimi pnevmatikami. Tako Bridgestonova kot tudi vse ostale pnevmatike so se slabo odrezale na suhi cesti. Tudi na mokrem se ostale celoletne pnevmatike niso izkazale, saj so večinoma dobile zadovoljive ocene, bolje se je izkazala le Goodyearova pnevmatika vector 4 season gen 2, ki je bila enakovredna Michelinovi pnevmatiki. Slabo pa se je na mokrem odrezala Hankookova pnevmatika kinergy 4S H 470 zaradi dolge zavorne poti in slabe vodljivosti. Goodyearova pnevmatika je bila skupaj z Nokianovo pnevmatiko weatherproof edina, ki se je dobro izkazala na snegu. Na ledu so vse pnevmatike dobile oceno dobro ali zadovoljivo in so primerljive z zimskimi pnevmatikami.

Pri porabi goriva je bila razlika med najboljšo Michelinovo in najslabšo Bridgestonovo pnevmatiko 6,5 odstotka oziroma 4 decilitre na 100 km. Z majhno obrabo je izstopala Michelinova pnevmatika, ki prevozi precej več kilometrov od povprečja, vse ostale pnevmatike so se izkazale z oceno dobro.

Naš test celoletnih pnevmatik je tako pokazal, da so celoletne pnevmatike še vedno kompromis in da ne zmorejo enakih lastnosti kot specializirane pnevmatike.

Predpisi o zimski opremi: zimske pnevmatike morajo biti najmanj hitrostnega razreda Q (do 160 km/h)

 

Vožnjo pozimi opredeljuje zakon o pravilih cestnega prometa.
29. člen podrobneje opredeljuje zimsko opremo in ravnanje pri vožnji v zimskih razmerah.
Glasi se takole: od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.
Zakon določa, da so zimske razmere na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica).
Zimsko opremo določa pravilnik o delih in opremi vozil. Ta določa, da zimsko opremo osebnih (kategorija M1) in lahkih gospodarskih vozil (oznaka N1) sestavljajo:
– zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
– poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Enakovrednost pripomočkov odobri homologacijski organ v Republiki Sloveniji. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike, ki imajo glavne kanale dezena globoke manj kot 3 mm, prištevamo k poletnim pnevmatikam.
Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku pro-izvajalčevo oznako “M+S” ali “M.S” ali “M&S”.
V Republiki Sloveniji v cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati pnevmatik z žeblji.
Glede uporabe obnovljenih pnevmatik pravilnik določa, da se smejo uporabljati na vozilih, če imajo oznake za mero, nosilnost in kategorijo hitrosti ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena v homologiranem obratu za obnovo pnevmatik.
Pravilnik tudi določa, da za zimsko opremo vozil, ki so v prometu na priobalnem območju Republike Slovenije, veljajo tudi samo poletne pnevmatike z globino kanalov dezena najmanj 3 mm.
Priobalno območje je v skladu pravilnikom del ozemlja Republike Slovenije, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z Republiko Italijo, meja z Republiko Hrvaško ter naslednje ceste (ki niso vključene v to območje):
– R3 627 – odsek 3761 mejni prehod Osp–Črni kal,
– R1 208 – odsek 1434 Črni kal–Aver,
– R2 208 – odsek 1059 Aver–Gračišče in
– R3-626 – odsek 3726 Gračišče–mejni prehod Brezovica pri Gradinu.
Vse pnevmatike morajo biti enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine). Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.
Pravilnik tudi določa, da morajo pnevmatike na vozilu po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozila ali v soglasju k registraciji vpisane v rubriki “dovoljene pnevmatike” ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila.
To pa ne velja za zimske pnevmatike. Dodatek k pravilniku namreč določa, da mora simbol kategorije hitrosti zimske pnevmatike ustrezati hitrosti, ki je ali večja od največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) ali ni manjša od 160 km/h (ali oboje).
Če je vseeno največja konstrukcijsko določena hitrost vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) večja od hitrosti, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti zimskih pnevmatik, mora biti v vozilu na vidnem mestu pritrjena opozorilna nalepka z določeno največjo hitrostno zmogljivostjo zimskih pnevmatik.
Povedano enostavno: na vseh avtomobilih je dovoljeno uporabljati zimske pnevmatike najmanj hitrostnega razreda Q (do 160 km/h) ali več (R, S, T, H, V, …), vendar mora biti v avtu nalepka, ki voznika opozarja na največjo dovoljeno hitrost vožnje glede na hitrostni razred zimskih pnevmatik.
Še nekaj drugih zakonskih določb o vožnji pozimi. Tako je v 29. členu zakona o pravilih cestnega prometa tudi zapisano, da na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. Globa za nespoštovanje je 200 evrov.
Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.
Če voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev pooblaščena uradna oseba. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.
Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.

Kazni


Še nekaj o kaznih. Po zakonu o pravilih cestnega prometa se z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah motornega ali priklopnega vozila v cestnem prometu nima opremljenega s predpisano zimsko opremo, ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.
Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah zaradi nespoštovanja določb o zimski opremi ustavi na cesti in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Vozniku se izreče tudi 5 kazenskih točk.
V 17. členu zakona je med drugim določeno, da pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega, ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista. Ta člen predpisuje tudi, da pooblaščena uradna oseba, ki zaradi tega vozilo izloči iz prometa, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.

Ključne besede

AMZS testPnevmatikeZImske pnevmatikeTest pnevmatikCeloletne pnevmatikeAMZS test pnevmatik

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Sorodne novice

Nazaj