AMZS preskus: kako se rešiti iz potapljajočega avtomobila?

V zadnjih letih se število ekstremnih vremenskih dogodkov v Evropi - in Sloveniji - nenehno povečuje. Močan dež, povodnji in poplave, ki zalijejo ceste, predore in garaže, lahko v zelo kratkem času povzročijo veliko nevarnost. Vse pogosteje smo priča prizorom, ko avtomobili bredejo po poplavljeni cesti, ko obtičijo v zalitih podvozih ali jih odnaša narasla voda. V takšnih primerih lahko pride do kritičnih situacij, saj normalno izstopanje iz avtomobila skozi vrata ni več mogoče. Če se avto nato še začne potapljati v globoko vodo in voda vdre v notranjost, so potniki v avtu v življenjski nevarnosti, saj poleg vseh ostalih ovir reševanje še dodatno otežita panika in hladna voda, ki omejuje gibljivost ljudi. 

Kako se lahko rešimo iz takšne situacije? Ali obstajajo nasveti, tehnična pomoč? Ali imajo avtomobilski izdelovalci rešitev za takšne situacije? Kako se je treba pravilno odzvati in ravnati v takšnih trenutkih? Kako se lahko takšnim nesrečam - ki se kaj hitro lahko končajo s smrtjo - izognemo? 
Na ta vprašanja skušamo odgovoriti s preskusom, ki smo ga zasnovali in izvedli evropski avtomobilski klubi pod vodstvom ADAC-jevega raziskovalnega centra za prometne nesreče. V okviru projekta smo izvedli štiri preskuse potopitve dveh avtomobilov - z motorjem z notranjim zgorevanjem in električnim pogonom - , hkrati pa smo preskusili tudi reševanje iz potopljenega avtomobila ob pomoči predmetov, ki jih imamo vedno v avtomobilu in ki bi lahko služili kot pripomoček za razbitje stekel.

Po štirih potopih smo ugotovili, da:

Manjkajoča slovenska statistika nesreč z utopitvijo

Ko smo pripravljali gradivo za ta preskus, smo po poizvedovanju pri slovenski Policiji izvedeli, da “ne razpolagajo” s podatki o tem, koliko je pri nas prometnih nesreč, ko vozilo zapelje v vodo in koliko oseb se jih pri tem poškoduje ali celo umre. Zelo verjetno takšne primere vodijo pod rubrikami “neprilagojena hitrost” ali “nepravilni premiki z vozilom”, zato je nemogoče dobiti točne podatke o prometnih nesrečah s potopljenim avtom. 
Da je takšnih nesreč vendarle tudi v naših krajih kar nekaj, pričajo spletni arhivi medijskih zapisov oziroma člankov z naslovi, kot so na primer “Avto končal v vodi, brez sledi o vozniku”, “Voznica nezavestna, avto pristal v vodi”, “Z mercedesom v Zadru vozil prehitro in pristal v morju”, “Z avtom zletel v potok, pustil prijatelja in pobegnil”, “Moški se je rešil iz potapljajočega vozila”, “Avto pristal v jezeru” in “Zaradi prehitre vožnje končal v reki”. 

V drugih državah so bolj dosledni

Drugače je v drugih državah, kjer so bolj natančni in dosledni pri spremljanju prometnih nesreč. Podatki iz Švice kažejo, da je delež utopljenih v prometnih nesrečah v obdobju od 2012 do 2021 približno 4 odstotke. 
Na Nizozemskem je število prometnih smrtnih žrtev v povezavi s potopljenimi vozili v povprečju večje kot 50 na leto. V več kot dveh tretjinah teh primerov je vzrok smrti utopitev. 
V Turčiji je bilo v obdobju od 2009 do 2016 zabeleženih 41 primerov dokazanih smrti zaradi utopitve v vozilu; od tega se je 73 odstotkov primerov zgodilo v rekah, 17 odstotkov v jezerih in skoraj 10 odstotkov v morju.
V Nemčiji so v letu 2024 zabeležili 33 nesreč, v katerih je avto pristal v vodi, v teh nesrečah pa je umrlo 11 ljudi. Pri devetih od 33 nesreč je šlo za potopitev v stoječo vodo, pri 20 nesrečah pa v tekočo vodo. Zanimiv podatek iz nemške statistike opozarja na nevarnost hitro poplavljenih vozišč; štiri nesreče so se zgodile zaradi vožnje po poplavljeni cesti, kar se hitro lahko spremeni v smrtno past. Že višina vode 30 centimetrov lahko povzroči poškodbe na avtomobilu - od mehanskih poškodb, kakršne povzroči vdor vode v motor, do električnih okvar, kratkih stikov in okvar krmilnih enot. Glede na to, da so številne krmilne enote v sodobnih avtomobilih povezane s skupnim vodilom (CAN-Bus), kratek stik hkrati onesposobi več krmilnih enot in sistemov. 
Pri višini vode nad 50 cm avto v takšni vodi že lahko začne plavati oziroma izgubi stik s podlago; tekoča voda tako lahko “odplavi” avto v globljo vodo, kjer ta lahko tudi potone. 

Avto v vodi: velika nevarnost utopitve

Nesreče, pri katerih avto konča v vodi, torej niso tako redke, predvsem pa njihovo število zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov raste. V preteklosti je bilo le malo primerov, v katerih je avtomobil pristal v vodi, pa še v teh primerih je šlo praviloma za nesreče z visokimi hitrostmi, pri katerih avto zapelje s ceste, ga zanese, se morda celo prevrne in konča v vodi. Pri takšnih nesrečah pogosto pride do hudih poškodb že zaradi poškodb, povezanih s kinematiko nesreče. Izstop iz avtomobila z lastnimi močmi je v takšnih primerih skoraj nemogoč. A nedavna švedska študija je pokazala, da je imelo 92 odstotkov utopljenih v vozilih razmeroma lahke poškodbe, ki niso bile razlog za smrt - razlog je bila utopitev, praviloma kot posledica nezmožnosti rešiti se iz potopljenega avtomobila …
Velja omeniti, da je konzorcij EuroNCAP lerta 2023 na avtomobilske izdelovalce naslovil zahteve za uvedbo tehničnih rešitev, ki bi olajšale varno zapustitev potopljenega avtomobila. EuroNCAP zahteva, da sistem za električno odpiranje oken in vrat tudi po potopitvi deluje še 10 minut, da potniki lahko izstopijo iz avta - ali pa morajo ponuditi alternativno možnost odpiranja oken, o čemer morajo biti objavljena jasna navodila. Gre pa za priporočila konzorcija EuroNCAP; zakonske obveze o uvedbi teh sistemov še ni. 

Postopek “odpeti varnosti pas“, “odpreti okno“, “takoj zapustiti vozilo”, “najprej poskrbimo za otroke” si je treba zapomniti, doma pa velja tudi povaditi izstop skozi stransko okno.

Foto: Štirje scenariji avtomobila v vodi

Naš preskus smo zasnovali tako, da smo avto potopili v vodo na dva načina oziroma po dveh scenarijih. Najprej smo avto potisnili po klančini v globoko vodo, kar je pogost scenarij, če na primer voznik pozabi “zategniti” parkirno zavoro. V tem scenariju potniki niso poškodovani in lahko sami zapustijo potopljeno vozilo. 
Po drugem scenariju smo z avtom namerno zapeljali v globoko vodo - na primer na poplavljeno območje, kar se ob ekstremnih vremenskih pojavih zgodi kar pogosto. Že majhna višina vode lahko povzroči okvaro elektronike in celo motorja, v globlji vodi pa avto hitro izgubi stik s cesto in ga ni več mogoče voditi oziroma voziti. Avto lahko potegne v globoko vode in se začne potapljati; takrat običajno ni več mogoče odpreti vrati in izstopiti. Tudi v tem scenariju potniki niso poškodovani. 
Ta dva scenarija smo lahko preskusili na posebnem poligonu z vodnim kanalom; v realnem prometu je seveda možnih še več scenarijev - pogoste nesreče so na primer izlet s ceste z visoko hitrostjo v vodo, pri čemer se potniki običajno poškodujejo, a tega primera nismo mogli izvesti. 

Je potopljen električni avto bolj nevaren?

Za naš preskus smo uporabili dva avtomobila. Kot avto s klasičnim pogonom oziroma motorjem z notranjim zgorevanjem smo uporabili 1,6 tone težak seat exeo z 2-litrskim dizelskim motorjem letnika 2009, kot električni avto pa citoren e-C4 letnika 2022, ki tehta nekaj več kot 1,6 tone. Električni citroen je bil opremljen z ojačanim vetrobranskim steklom in ojačanimi stekli stranskih oken. V navodilih za uporabo električnega citroena je tudi poglavje “V primeru potopitve” z navodili za odklop 12-voltnega električnega sistema in visokonapetostnega pogonskega električnega sistema. 

Nevarni spletni nasveti

Na spletu lahko zasledimo kar nekaj “navodil”, kako se rešiti iz potopljenega avtomobila. Nekaj tovrstnih napotkov je povsem napačnih - in celo nevarnih. Na primer ta, ki govori, da je treba “odpeti varnostni pas, počakati, da se notranjost avta popolnoma napolni z vodo, odpreti vrata in izplavati”; le redkokdo lahko toliko časa drži sapo, za povrhu pa še izplava iz avta, ki je morda potopljen že zelo globoko. 
Prav tako je na spletu mogoče prebrati nasvete, kako lahko od znotraj razbijemo avtomobilska stekla. To naj bi lahko naredili s kovinskima nogama sedežnega zglavnika, s kovinsko zaponko varnostnega pasu in z avtomobilskim ključem - tudi te načine smo preskusili. 

Poskus reševanja iz električnega citroena e-C4 z izhodom skozi okno

Preskusni scenarij je sledeč: električni e-C4 je z lastnim pogonom zapeljal v vodo s hitrostjo približno 15 km/h. Zaradi nizke hitrosti ni pričakovati, da se bo sprožil zračni meh. Potnik (voznik) se mora odpeti in splezati iz avta skozi stransko okno na voznikovi strani, ki ga odpre ob pomoči električnega spusta stranskega voznikovega okna. Potapljač ob tem preveri delovanje 12-voltnega električnega omrežja vozila tako, da v rednih časovnih presledkih aktivira električno steklo.
Ko je avto v vodi, strokovnjaki v 15-minutnih intervalih preverjajo temperaturo visokonapetostnega pogonskega akumulatorska sklopa s toplotno kamero.
Potnik brez težav zapusti avto skozi stransko steklo. Čas do popolne potopitve avtomobila je nekaj manj kot tri minute. Najprej se vozilo potaplja le počasi; voda začne vdirati prek motorne pregrade in na spodnjem delu prednjega stebrička, tako da se prostor za noge napolni z vodo, nato voda prodira v notranjost vozila skozi prezračevalne odprtine.

Vozilo plava 2 minuti in 11 sekund, dokler voda ne začne teči prek roba vrat skozi odprto okno v notranjost vozila. Pride do nagiba prednjega dela vozila, v naslednjih 35 sekundah pa je citroen povsem potopljen.

Pri izvlačenju avta iz vode ta ni več v voznem stanju. Po izvleku je treba odklopiti visokonapetostni sistem; ker je stanje visokonapetostnega akumulatorja in neprepustnost celotnega sistema neznana, je treba potopljen avto obravnavati kot električni avto, ki je bil udeležen v prometni nesreči. 
Po reševanju vozila je 12-voltni sistem na vozilu še vedno delujoč; brisalci in dvig stekel ves čas delujejo, bočna okna pa smo lahko spuščali in dvigali tudi v potopljenem avtu na dnu kanala. V škatli z varovalkami 12-voltnega sistema smo zaznali dvig temperature do 90 stopinj Celzija, ko pa smo 12-voltni akumulator odklopili, se je temperatura znižala na temperaturo okolice.  Avto je bilo v vodi 12 minut in 8 sekund, od tega 10 minut popolnoma pod vodo. Visokonapetostni sistem ni kazal nobenih toplotnih odstopanj, izmerjena temperatura pa ni presegla temperature okolice.

Poskus reševanja iz seata exea skozi voznikova vrata

Tudi seat exeo z dizelskim motorjem je zapeljal v globoko vodo, namen preskusa pa je primerjati obnašanje avtomobila s klasičnim motorjem z električnim avtomobilom. Preučili smo tudi, koliko časa traja, da se izenači tlak med vodo v bazenu in notranjostjo avtomobila - in ali je mogoče zadržati sapo dovolj dolgo, da potnik varno izplava iz avtomobila. 
Seat exeo je pokazal močno nagnjenost k prevračanju, kar pripisujemo težkemu motorju v nosu avtomobila. Prišlo je tudi do nagibanja avtomobila po vzdolžni osi, za kar je kriva neenakomerna porazdelitev teže - zaradi voznika na levi strani in posode za gorivo v zadnjem delu avta. Zaradi črpanja goriva iz avta pred poskusom je prazna posoda za gorivo poskrbela za dodatno količina zraka v zadnjem delu avta, kar je še dodatno povečalo nagnjenost k prevračanju. Zračni mehur v zadnjem delu avta je ob potopitvi upočasnil izenačenje tlaka med notranjostjo in vodo v kanalu. Voznikova vrata smo lahko odprli šele po 4 minutah in 36 sekundah, v trenutku odprtja vrat pa je bila glava potnika pod vodo že minuto in 37 sekund.

 V realnih razmerah zaradi adrenalina, mraza in fizičnega napora ni mogoče zadrževati diha dovolj dolgo, da bi se potnik varno rešil iz globine. A tudi v nadzorovanih okoliščinah potapljač ni mogel zadržati sape dovolj dolgo za varno rešitev, pa tudi vrat ni zmogel odpreti - kljub veliki sili potiska z nogami, ko se je potapljač zagozdil med voznikovimi in sovoznikovimi vrati.

Poskus reševanja iz seata exea skozi stransko ali zadnje okno

Po tem scenariju 12-voltni električni sistem ne deluje, voznik pa mora s pripomočki, ki so pri roki v avtu, razbiti bočno okno in skozi okno splavati na površino; na voljo ima zglavnik prednjega sedeža in dežnik, ki se nahaja v avtu. Če laminiranih (dvojnih) stekel bočnih oken ne more  razbiti, mora voznik zapustiti notranjost skozi zadnji del avtomobila. Za pomik v prtljažnik avta, od koder lje mogoče zapustiti notranjost skozi zadnje steklo, je treba prekucniti oziroma premakniti naslonjalo zadnje klopi. Zaradi nagnjenosti k prevrnitvi je v tem poskusu posoda za gorivo vozila napolnjena z vodo.

Na tem preskusu smo preverili tudi, ali je mogoče razbiti laminirano (dvojno) steklo bočnih oken, za kar je imel voznik - potapljač na voljo omenjeni zglavnik in dežnik, pa tudi posebno kladivo za stekla. Merili smo čas potopitve in čas reševanja iz avta. Poskus razbitja stekla z avtomobilskim zglavnikom se je končal tako, da je potapljač sicer poškodoval steklo (na kar so kazale razpoke), a kljub večkratnim udarcem mu ni uspelo razbiti stekla do te mere, da bi lahko zapustil notranjost skozi okno. Tudi z uporabo posebnega kladiva ali  kotnega vzmetnega kladiva stekla ni bilo mogoče razbiti. Drugače je pri steklu prtljažnih vrat, ki se je po udarcu kladiva razbilo; čeprav je drobce stekla ohranila zaščitna folija stekla, ga je bilo mogoče s potiskom odstraniti iz okvirja okna in tako sprostiti pot iz avta. 

Pomik voznika v zadnji del avtomobila lahko oteži pomanjkanje prostora, morebitna zaščitna mreža za naslonjalom zadnje klopi ali pa prtljaga oziroma tovor v prtljažniku. Varna in pravočasna zapustitev potopljenega avta je bila mogoča le skozi zadnje steklo, skozi bočna okna z laminirani stekli pa ne - kar je pomembna informacija za lastnike avtomobilov z laminiranimi (dvojnimi) stekli. 

Poskus reševanja iz potopljenega citroena e-C4 z izhodom skozi zadnje bočno okno - z lutko otroka

Ta scenarij predvideva reševanje iz potopljenega električnega avta skozi zadnje okno, voznik pa mora hkrati rešiti tudi (lutko) otroka, ki sedi v otroškem sedežu na zadnji klopi. Voznik mora ob potopitvi odpeti svoj varnostni pas, se premakniti do zadnje klopi, na otroškem sedežu (nameščenega v nasprotni smeri vožnje) ob pomoči posebnega rezila za varnostne pasove prerezati varnostni pas in z lutko otroka splavati na površino skozi zadnje levo bočno okno avtomobila.

Scenarij predvideva, da 12-voltni električni sistem ne deluje; steklo okna je treba razbiti s posebnim kotnim vzmetnim kladivom. Poleg preskusa obnašanja avtomobila ob potopitvi in reševanja iz avta smo v tem preskusu spremljali tudi vpliv vode na visokonapetostni sistem električnega avta - tako, da smo merili temperaturo akumulatorskega sklopa v 15-minutnih intervalih s toplotno kamero.
Tudi tokrat se je izkazalo, da visokonapetostni sistem električnega avta ob potopitvi ne predstavlja dodatne nevarnosti, saj nismo zabeležili povečanja temperature baterijskih celic. 

Ključne ugotovitve preskusa

Opisani in preskušeni scenariji reševanja iz potopljenega avtomobila so dovolj realni, da iz rezultatov preskusov lahko potegnemo številne koristne informacije, priporočila in navodila. 

AMZS priporočila voznikom

Čeprav nihče ne pričakuje, da bo za volanom avta končal v globoki vodi, je koristno vedeti, kako je treba ravnati, če vseeno pride do potopitve. Vsak voznik naj v mislih preigra scenarij varnega reševanja iz potopljenega avta. 

Izognite se nevarnosti - in preprečite pristanek v vodi

Ob poplavah oziroma ob ekstremnih vremenskih pojavih se izogibajte zaprtim območjem in prečkanju vode. Upoštevajte navodila reševalcev.
Že pri globini vode 30 cm obstaja nevarnost poškodb mehanike in elektronike avtomobila, pri globini vode 50 cm ali več pa lahko pride do splavanja avtomobila, kar pomeni, da avto ni več vodljiv in ga lahko odnese voda. Izogibajte se klančinam ali pomolom pristanišč, še zlasti v temi. Sistemi za opozarjanje na zapustitev voznega pasu in sistemi za ohranjanje voznega pasu v avtomobilih lahko preprečijo nesreče z izletom avta v vodo.

AMZS priporočila avtomobilskim izdelovalcem