Pogovor: Miha Vrh, mladi motokrosist

Šport

Dvanajstletnik, ki v letošnjem državnem prvenstvu odlično nastopa v razredu MX65 in se že spogleduje s prestopom v višji razred.


Slovenski motokros ima v Timu Gajserju najodličnejšega predstavnika atraktivne in zelo zahtevne motociklistične športne panoge. Aktualni svetovni prvak razreda MXGP je vzornik številnim mladim upom, ki želijo stopati po njegovi poti. Med njimi je tudi Miha Vrh, motokrosist, ki v tej sezoni v slovenskem prvenstvu v razredu MX65 suvereno obvladuje tekmece in se že spogleduje s prestopom v višji razred.

Miha, kako se spomnite začetkov svoje športne poti?

Za moje udejstvovanje z motokrosom ima zasluge oče Peter, ki je že od nekdaj navdušen nad motokrosom. Bil je rekreativni voznik in spomnim se, da sva se z bratom kobacala na njegov kawasaki KXF 450 ccm. Pri treh letih sem prvič vozil štirikolesnik, nato pa me je leto pozneje navdušil KTM 50 SX mojega brata.

Kako so potekali prvi treningi?

Prvi treningi so potekali na travniku za hišo. Nadaljevali smo na bivši progi v Dobropolju. Na treningih sem najprej vadil vožnjo osmice na ravnem terenu, potem sem začel voziti kroge po progi. Ni me bilo strah.

Kako se spominjate prve dirke v karieri?

Moja prva dirka je bila na motokros progi na Brniku. Osvojil sem drugo mesto in prvi pokal. Pred dirko nisem imel pričakovanj, zato je bilo drugo mesto zame presenečenje.

Motokros ni za mevže, saj je povezan tudi s padci. Kako se soočate s tem?

Res ni za mevže, ampak za borce! S padci se srečujem na treningih in na dirkah. Najbolj se spominjam padca v Mačkovcih na dirki leta 2018. Na štartu me je sotekmovalec nenamerno zbil, jaz pa sem z roko udaril v drug motocikel in obležal na tleh. Zaradi zloma roke nisem mogel nadaljevati vožnje.

Kdo sestavlja vašo ekipo? Komu najbolj zaupate in čigavih navodil se najbolj držite?

V ekipi je glavni moj oče Peter, ki je trener, mehanik, motivator in vse ostalo - "multipraktik". Njemu najbolj zaupam. Mama Ester skrbi, da nisva lačna in da sva motivirana, brat Timotej pa je očetova desna roka.

Naredite na dirki ali treningu kakšno stvar po svoje in v nasprotju z napotki?

Včasih. Kadar nisem stoodstotno osredotočen na vožnjo, se mi pripeti kak zdrs oziroma delam začetniške napake, pravi oče. Jih pa slišim, če naredim kaj takšnega, kar ogroža mojo varnost oziroma varnost sotekmovalcev.

Kakšno skrb posvečate motociklu?

Motocikel servisira oče, z bratom Timotejem pomagava pri vzdrževanju, pranju in pri tudi pri mehaničnih opravilih. Zelo rad spiham in podmažem motor po pranju.

Kje trenirate? Kako poteka trening?

Na motociklu sem povprečno dvakrat na teden, trikrat tedensko imam atletiko, med tednom pa gremo tudi kolesariti, najraje na Črne njive (kolesarska točka nad Ilirsko Bistrico). Tam je namreč urejenih nekaj prog za spust, po katerih se po napornem vzponu spustim in zelo uživam. Ko dopušča čas, greva z mamo teči in narediva vaje za moč. Družbo nama dela pes Lumpi, ki se pri tem zelo zabava.

Vas zanima še kakšen drug šport?

Pozimi zelo rad smučam, spomladi in poleti se rad spuščam po pumptracku s skirojem in s kolesom ter vozim po kolesarskih progah za spust. Na šolskem igrišču, ko čakam avtobus, zelo rad igram nogomet ali košarko. Vse to počnem rekreativno.

Kdo je in zakaj vaš vzornik?

Moja vzornika sta Tim Gajser, ker se je prebil do uspehov s trdim delom na majhnih in ozkih progah ter Nemec Ken Roczen, ker uspešno tekmuje v Ameriki.

Kako je s posluhom za vaše športne aktivnosti v šoli?

Nekatere učiteljice imajo posluh za moj šport, druge ne. Sošolci in sošolke vedo, da dirkam, vendar me ne sprašujejo veliko. Za zmago mi čestitajo in so veseli. Najbolj se za moje dirkanje zanima razredničarka Vera Frank. Ko pridem v ponedeljek v šolo, me vpraša, če sem imel dirko in kako mi je šlo. Tudi učitelj športne vzgoje se zanima in me podpira. Pri telovadbi me kliče “motoguzzi”.

Kako vam gre v šoli? Kakšni so vaši načrti v prihodnosti?

V šoli mi gre v redu. Sem prav dober. Moja želja je, da bi postal poklicni motokrosist ali trener motokrosa. Če mi v motokrosu ne bo šlo vse, kot si želim, bi rad postal kondicijski trener. Rad bi si nabral čim več izkušenj doma in v tujini.

Kakšne cilje imate v motokrosu?

Moj cilj je, da sezono 2020 odpeljem uspešno brez poškodb in da osvojim naslov državnega prvaka v razredu do 65 ccm. V naslednji sezoni želim postati državni, evropski in svetovni prvak v razredu do 85 ccm.

Kaj je doslej vaš največji uspeh?

Naslov pokalnega prvaka v razredu do 50 ccm, ko sem na trinajstih dirkah (skupno 26 voženj) vselej zmagal, le v eni vožnji sem bil drugi. Ponosen sem tudi na dirko za italijansko državno prvenstvo (severna cona), ko sem bil v Lovolu četrti. 

Osebna izkaznica: Miha Vrh
Starost: 12 let
Stanuje: Dolnji Zemon 61
Klub ali društvo: ŠD MX moto društvo Bistrc
Panoga: motokros
Motor: KTM 65 SX in husqvarna TC 85
Šola/razred/razredničar(ka): OŠ Anton Žnideršič, 7b, Vera Frank

Kaj o Mihovem dirkanju pravita oče Peter in mama Ester?

Kakšen otrok je Miha?

Peter (oče): Je zelo miren fant. Poslušen, vesten, marljiv in vztrajen. V stvari, ki ga zanimajo, se zelo poglobi. Kar se dogovorimo, to drži. Je zanesljiv in potrpežljiv. Na treningih in dirkah je motiviran in skoncentriran. Ve, kaj je sposoben narediti in ne bo šel čez mejo ter ne bo prekomerno tvegal.

Ester (mama): Miha je krasen fant. Odgovoren in zaupljiv. Potrebuje veliko pozornosti in ljubezni. Rad se pogovarja in rad govori o svojih vzornikih ter o vsakodnevnih dogodivščinah.

Kako se spomnite Mihovih začetkov na motociklu?

Peter: Zgodaj je začel. Z Ester se večkrat hecava, da ne veva ali je prej shodil oziroma "zvozil". Za prvi rojstni dan je dobil igračo: motocikel iz plastične mase. Poimenoval ga je Toto. Z njim se je vozil po stanovanju in z njim postal prehiter, zato se je preselil na dvorišče. S kredo sva risala ovinke in šikane. Potem je presedlal na poganjalčka. Zanimale so ga ovire in prepreke, zato je dvorišče postalo njegov poligon.

Ester: Pri dveh letih je bil zelo spreten, ko je uganjal norčije na poganjalčku. Leto pozneje je že zapeljal štirikolesnik, v motokros pa se je zaljubil pri še ne dopolnjenih štirih letih. Takrat je prvič zapeljal bratov mini kros motor.
Peter: Spomnim se prvih krogov, v katerih je bil Miha na motociklu zelo suveren, čeprav ni dosegel tal. Po nekaj vožnjah na travniku sem ga peljal na progo in že takrat je bilo jasno, kaj bi rad počel.

Vas je kdaj strah zanj?

Peter: Če bi rekel, da je strah samo mamo, bi se zlagal, čeprav sem vedno zraven in sem vajen hitrosti, ki jih dosega Miha. Razumem jo, o tem se veliko pogovarjava in včasih imava različna mnenja.

Ester: Na začetku, ko vse še ni bilo zelo resno, me ni bilo strah. Ko je Miha izrazil željo po tekmovanju, pa mi ni bilo vseeno. Prvo dirko je odpeljal na Brniku in takoj pokazal nadarjenost ter močno željo. Zato ga podpiram in si želim, da uresniči sanje. Če utegnem, ga rada spremljam na tekmah in treningih. Ne morem pa reči, da me ni strah. A Miha večkrat pride do mene in me pomiri z besedami:

Mama, vse imam pod nadzorom!

Ključne besede


motokrosšportAMZS ŠportMiha VrhpogovorŠD MX moto društvo Bistrc

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

65

Priljubljenost članka

65

Shrani

Delite s prijatelji