Odpenjanje pasu

Uvodnik

Končan je glavni del izgradnje slovenskega avtocestnega omrežja, a ...


Konec novembra sta z odprtjem še zadnjega, 5,8-kilometrskega odseka podravske avtoceste med Podlehnikom in Gruškovjem, mejna prehoda Šentilj - na meji z Avstrijo - in Gruškovje - na meji s Hrvaško - dobila avtocestno povezavo. S tem je končan glavni del izgradnje slovenskega avtocestnega omrežja, ki pa še ni povsem dokončano.

Avstrijci že kopljejo 

Najbližje uresničitvi je gradnja druge predorske cevi karavanškega predora. Sosedje Avstrijci so z gradnjo začeli že pred meseci, pri nas se zapleta z izborom izvajalca, zato pa bo vsaj večina denarja zagotovljenega še letos z najetjem 90 milijonov evrov posojila pri Evropski banki za obnovo in razvoj. Prej ali slej se bodo začela dela tudi na tretji razvojni osi, ki bo povezala severno in jugovzhodno Slovenijo, v načrtu je avtocestna povezava do Rupe…

A čeprav smo v minulih letih izjemno veliko vlagali v izgradnjo avtocest - od leta 1995 smo v gradnjo in vzdrževanje avtocest vložili 6 milijard evrov -, pa stanje pri osebni mobilnosti ni toliko boljše, kot bi glede na vložek pričakovali. Bolj kot za izboljšanje osebne mobilnosti je bila namreč gradnja avtocest pomembna za razcvet slovenskega gospodarstva, saj je znano, da brez dobre prometne infrastrukture ni gospodarskega razvoja, še bolj pa za obvladovanje vse večjih tranzitnih prometnih tokov tako iz vzhoda proti zahodu kot tudi iz severa proti jugu - in obratno seveda. A prometa - tako tovornega kot tudi osebnega - je na naših avtocestah že toliko, da so avtoceste preobremenjene in prihaja do zastojev. Če se zgodi kaj nepredvidenega, kar vpliva na pretočnost, se soočimo z dolgimi zastoji. Še zlasti v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah je iz dneva v dan jasneje, da so naše ceste preobremenjene. K temu nedvomno pripomore dejstvo, da javni potniški promet za večino Slovencev ne predstavlja sprejemljive alternative prevozom z avtomobili; pot z avtobusom na delo je za marsikoga predolga, razen nekaterih redkih železniških linij, ki so primerne za prevoz na delo, pa železnica pri nas niti slučajno nima enake vloge pri zagotavljanju osebne mobilnosti kot v marsikateri sosednji državi. Prav zato je gneča na mestnih vpadnicah, v mestih in na obremenjenih avtocestah ter hitrih cestah vse večja. O tem smo v Motoreviji že pisali in čeprav se slovenska mesta - pa tudi Slovenija kot celota - ne morejo primerjati s prenaseljenimi globalnimi megapolisi, to še ne pomeni, da nimamo enakih prometnih težav - razlika je le v obsegu. Kako jih rešiti?

Slovenske železnice z velikim digitalnim zaostankom 

Na področju javnega prevoza delamo počasne korake. Nazoren primer je, da so Slovenske železnice šele sedaj ponudile spletno prodajo vozovnic - 27 let po uvedbi interneta. Je rešitev širitev avtocest? Eden od naših partnerjev v projektu BRAVE je na twitterju lucidno zapisal:

Boriti se proti prometnim zamaškom s širjenjem cest je tako, kot bi se proti debelosti borili z odpenjanjem pasu na hlačah. 

Zdi se, da se tega premalo zavedamo, zato tudi ne iščemo ustreznih alternativ.

Želim vam srečno, varno in čim bolj tekočo vožnjo v letu 2019!

Vaše mnenje ..

Vaše mnenje nam je pomembno.

Kaj je po vašem mnenju prava rešitev za večjo pretočnost prometa in manj zastojev na slovenskih cestah?

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Nazaj