Kdo narekuje okoljsko politiko?

Uvodnik

Žongliranje z odstotki in grami odkriva ves vpliv, ki ga ima avtomobilska industrija na evropsko politiko – in na naše okolje.


3. oktobra so poslanci evropskega parlamenta izglasovali ambiciozno znižanje dovoljene meje flotnega izpusta CO2 za nove avtomobile na evropskem trgu; leta 2025 se naj bi ta meja znižala za 20 odstotkov glede na leto 2021, leta 2030 pa za 40 odstotkov.

Slab teden dni pozneje so okoljski ministri držav članic Evropske unije dosegli kompromisni dogovor in omilili ambiciozno zastavljene cilje evropskega parlamenta; leta 2025 naj bi se meja flotnega izpusta CO2 za nove avtomobile na evropskem trgu znižala za 15 odstotkov glede na leto 2021, leta 2030 pa za 35 odstotkov, kar pomeni, da bodo v letu 2030 avtomobili v zrak lahko izpustili 62 g/km ogljikovega dioksida. Začetni predloga okoljevarstvenega komiteja evropskega parlamenta je bil za leto 2025 52 g/km.

Žongliranje z odstotki in grami odkriva ves vpliv, ki ga ima avtomobilska industrija na evropsko politiko – in na naše okolje. Avtomobilski izdelovalci vedo, kako težko (in drago)  je znižati flotni izpust ogljikovega dioksida za nekaj odstotkov, zato se proti temu borijo na vse možne načine. Lobiranje oziroma pritisk na politiko je ena vrsta boja, drugo pa tudi poznate – goljufanje in manipuliranje. Mimogrede: nemški zvezni urad za motorna vozila je Oplu pred kratkim naložil vpoklic in posodobitev 100.000 njihovih avtomobilov, ker imajo vgrajeno goljufivo programsko opremo, Audi pa mora v Nemčiji plačati 800 milijonov evrov kazni zaradi manipuliranja programske opreme. S kaznijo so se strinjali in jo bodo tudi plačali – zagotovo tudi zato, ker se jim takšna kazen ne bo prav nič poznala: trije največji nemški avtomobilski koncerni – BMW, Daimler in VW – so imeli v prvi polovici letošnjega leta skupaj kar 15,2 milijarde evrov dobička. 

A v Nemčiji se avtomobilski izdelovalci kljub temu krčevito borijo proti napovedani naknadni vgradnji čistilnih sistemov v izpuhe dizelskih avtomobilov, ki bi tem avtom omogočil vstop v za umazane dizelske avte zaprta nemška mesta. Nemški parlament zahteva, da naknadno vgradnjo selektivnih katalizatorjev financira avtomobilska industrija, ta pa raje ponuja zajetne subvencije kupcem, ki v njihovih salonih zamenjajo umazane avtomobile za nove in čistejše. Kam gredo potem ti umazani avtomobili, smo v Motoreviji že pisali: tudi k nam

Nova slovenska vlada je po zasedanju okoljskih ministrov EU hitro tvitnila, da je razočarana nad sprejetim kompromisom o 35-odstotnem znižanju izpusta CO2 za leto 2030 in da se je zavzemala za 40-odstotno znižanje. Bomo videli, če bo to deklarativno čvrsto okoljevarstveno držo podkrepila tudi s kakšnim konkretnim ukrepom po nemškem vzoru: povprečna starost 1,1 milijona registriranih osebnih avtomobilov na slovenskih cestah je namreč 11,2 leta in povprečni slovenski avto pri nas poganja motor, ki ustreza okoljskemu standardu euro 4 iz leta 2005 …

Trije največji nemški avtomobilski koncerni – BMW, Daimler in VW – so imeli v prvi polovici letošnjega leta skupaj kar 15,2 milijarde evrov dobička. 

 

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Nazaj