Obletnice in dosežki

1. julija pred desetimi leti smo morali vsi vozniki osebnih avtomobilov, ki smo se hoteli peljati po slovenskih avtocestah, za to prvič kupiti vinjeto. Od takrat do danes so pri DARS prodali več kot 56 milijonov vinjet, po avtocestah pa se danes vozi veliko več vozil, kot se jih je v časih plačevanja cestnine na cestninskih postajah.

1. septembra 2008 je svoja vrata odprl AMZS center varne vožnje na Vranskem, prvi pravi center varne vožnje pri nas. Od takrat do danes je na Vranskem več kot 150.000 voznikov, ki se je udeležilo enega od številnih tečajev varne vožnje, temeljito izboljšalo svoje znanje vožnje.

Kaj imata obe obletnici skupnega? Na prvi pogled nič, a globlji razmislek – in brskanje po statističnih podatkih prometne varnosti – vendarle odkrije posledično povezavo: v desetih letih se je prometna varnost na naših cestah temeljito izboljšala. In ob še nekaj drugih pomembnih dejavnikih sta obe pridobitvi – vsaka po svoje – veliko pripomogli k precej boljši varnostni sliki naših cest.

Dokler ne bo minilo leto brez kakršnekoli žrtve v prometu, z varnostjo na cestah seveda ne smemo biti zadovoljni. A vendarle oba omenjena dosežka potrjujeta, da varnost na cestah tudi v resnici stoji na treh stebrih – na (varnih) avtomobilih, na (kakovostnih) cestah in na (dobrih) voznikih. Napredek varnostnih tehnologij v avtih je skokovit, ceste – seveda ne vse – postajajo boljše, vozniki se vse bolj zavedajo prednosti dodatnega izobraževanja.

Omenjeni trije stebri varnosti na cestah se torej krepijo, niso pa še povsem trdni. Država bi morala z ustrezno davčno zakonodajo spodbujati nakup varnejših avtomobilov, pri čemer bi ji morale pomagati zavarovalnice s pravilnim vrednotenjem premij za varnejše avtomobile in seveda avtomobilski prodajalci s serijsko vgradnjo varnostnih sistemov.

Podobno velja za ceste: DARS je na primer z vinjetami v 10 letih zaslužil več kot 1,3 milijarde evrov – in čeprav pri DARS trdijo, da je šel ves zaslužek v obnovo in izgradnjo cest, tega očitno ni bilo dovolj, da bi avtoceste gradili in obnavljali hitreje ter brez vsako leto daljših in pogostejših zastojev. Ali pa da bi država – lastnica DARS-a – več denarja namenila obnovi nevarnih cestnih odsekov zunaj avtocestnega križa. Kateri so to, odgovorni dobro vedo.

A tudi vozniki moramo za varnost na cestah narediti več; glede na to, da ima pri nas vozniško dovoljenje (kategorije B) približno 1,4 milijona Slovencev, je tistih 150.000, ki se jih je v desetih letih udeležilo kakšnega od tečajev v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, premalo.

Treba bo torej še veliko dela in truda, sicer se lahko trenutno ugodna smer vrtenja spirale cestne varnosti hitro obrne v napačno smer – navzdol.