Prostovoljno ali obvezno?

Kitajsko-švedski Volvo je pred kratkim objavil, da bo najvišjo hitrost svojih avtomobilov prostovoljno omejil na 180 km/h. Za varnost na cestah zaskrbljena javnost je Volvovo odločitev večinoma pozdravila, Volvo pa je s tem znova poskrbel za svoj ugled varne avtomobilske znamke.

Čeprav velja ploskati vsakemu ukrepu za večjo varnost na cestah, v resnici takšna omejitev hitrosti ne prinese prav veliko. Koliko nesreč se zgodi pri hitrostih nad 180 km/h? Zelo malo - večina nesreč se zgodi pri precej nižjih hitrostih, zanje pa še zdaleč ni kriva samo prevelika hitrost.

A zakaj bodo pri Volvu hitrost omejili na 180 km/h? Zakaj ne na 140 km/h? Ali na 130 km/h, ki je pri nas - in na večini drugih cest - največja dovoljena hitrost vožnje? Danes večina avtomobilov na cestah zmore visoke hitrosti - tudi 200, 250 km/h ali še več -, za kar v resnici ni nobenega racionalnega pojasnila - le redkokateri voznik preskusi hitrostne meje svojega avtomobila.

Morda pa razlog najdemo v tem, da skrb za upoštevanje omejitev hitrosti ni domena avtomobilskih izdelovalcev, ampak tistih, ki morajo skrbeti za spoštovanje zakonov in predpisov. Avtomobilski izdelovalci pač sledijo svoji tržni logiki in v tej je bila hitrost vselej pomembno prodajno orodje. Si predstavljate Ferrarijevega novega športnika, ki bi zmogel le 130 km/h?

Si res želimo posredovanja na daljavo? 

Ob tovrstnih razpravah lahko hitro spregledamo neko drugo, pomembnejše dogajanje: če se še spomnite članka iz lanske junijske Motorevije, v katerem smo pisali o svežnju ukrepov Evropske komisije za večjo varnost v prometu, se zagotovo spomnite tudi predloga o obvezni vgradnji sistema za samodejno uravnavanje hitrosti (ISA - intelligent speed assistance). Ta bo samodejno posegel v hitrost avtomobila glede na pridobljene podatke o dovoljeni hitrosti iz navigacije ali ob upoštevanju (branju) prometne signalizacije ob cesti. Ali pa bo morda samodejno zmanjšal hitrost, če bo za to dobil ukaz od zunaj: od policistov, upravljavcev cest, mestnih redarjev?

A neodvisne raziskave kažejo, da ISA ni vedno zanesljiv: lahko določi tudi višjo ali nižjo hitrost od predpisane, odvisno do zanesljivosti zajema podatkov. Predvsem pa sistem ne upošteva različnih vremenskih in drugih razmer, na primer drsnost cest. Zato se avtomobilski klubi zavzemamo za to, da bi moral imeti voznik možnost izklopa sistema ISA - še zlasti zato, ker bo kljub vsemu voznik še vedno odgovoren za svoje ravnanje v prometu.

Omenjeni sveženj ukrepov za večjo varnost - med njimi je tudi sistem za samodejno uravnavanje hitrosti - so nedavno v evropskem parlamentu potrdili tudi evropski poslanci. Čeprav bo do uveljavitve tega ukrepa minilo še kar nekaj časa, je zdaj že bolj ali manj jasno, da v prihodnosti vozniki ne bomo imeli več popolnega nadzora nad svojimi avtomobili. Zdi se, da bomo dokaj hitro namesto samodejno vozečih avtov dobili avte s samodejnim prilagajanjem hitrostnim omejitvam, a z enako odgovornostjo voznika. Si to res želimo?