Energetski premiki

Uvodnik

Obdobja zastonj elektrike za pogon avtomobilov je torej konec, prav tako poceni naftnih derivatov. Vozniki znova z dežja pod kap.


Sredi februarja je drugi največji slovenski naftni trgovec (v avstrijski lasti) OMV objavil, da se umika z maloprodajnega trga z naftnimi derivati in da prodaja vseh svojih 120 bencinskih servisov v Sloveniji. Na prvi pogled presenetljiva novica ni tako presenetljiva, če vemo, da je avstrijski OMV že lani spomladi objavil prenovo svoje strategije, ki vsebuje odprodajo številnih bencinskih servisov (v Nemčiji so jih lani prodali več kot 300), odstop od povečanja proizvodnje nafte in preusmeritev v proizvodnjo kemičnih izdelkov.

V pojasnilu te odločitve so v družbi OMV med drugim zapisali tudi, da “na bencinskih servisih v Sloveniji ne prodajamo bencina in dizla lastne proizvodnje”; o tem, da si Petrol in OMV pri nas delita gorivo, nato pa vanj mešata le svoje dodatke, smo v Motoreviji že pisali.

Lani jeseni (1. oktobra) je slovenska vlada dovolila prosto oblikovanje cen pogonskih goriv, čeprav je dobro znano, da trg obvladujeta le dva glavna ponudnika, pri čemer ima Petrol prevladujoč položaj. Ob sprostitvi cen je liter 95-oktanskega bencina stal natanko en evro, od česar je naftnim trgovcem pripadlo 38,64 centa (vključno z nabavno ceno goriva), 61,36 centa pa je v žep pospravila država v obliki dajatev. Mimogrede, med temi dajatvami je poleg trošarine, dodatka za zagotavljanje prihrankov energije, takse CO2 in davka na dodano vrednost tudi 0,911 centa “prispevka za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije”. Zdaj veste: vozniki avtomobilov s klasičnimi motorji ob vsakem točenju goriva nekaj prispevamo tudi za “podporo proizvodnji električne energije”.

Nekaj mesecev po sprostitvi cen so cene bencina in dizelskega goriva že bistveno drugačne - pri bencinu najmanj za desetino višje. Pomenljivo je tudi, da je dizelsko gorivo po sprostitvi cen postalo precej dražje od bencina - v preteklosti je bilo obratno.

Ne glede na to, kdo bo prevzel OMV-jeve bencinske servise - omenjajo se poljski PKN Orlen, madžarski MOL, azerbajdžanski SOCAR in ruski Lukoil -, to ne bo pripomoglo k zmanjšanju cen naftnih derivatov, saj se trgovci z naftnimi derivati držijo načela: zakaj bi prodajal poceni, če lahko dražje. Porabniki v marsikaterem okolju tako ali tako nimajo izbire, ker je ponudba omejena na enega trgovca, velika večina porabnikov pa tudi nima možnosti, da bi ob višjih cenah zmanjšala porabo, saj so primorani opraviti vsakodnevne prevoze.

Ob OMV-jevem umiku s slovenskega trga se naš največji naftni trgovec Petrol širi na hrvaškem trgu - kupil je hrvaško naftno družbo Crodux z 91 bencinskimi servisi -, pri nas pa se - ob zagotovljenem poslu z naftnimi derivati - vse bolj ukvarja z električno mobilnostjo. Objavil je, da bo do leta 2025 postavil 1300 električnih polnilnic, spremenil pa je tudi svojo politiko prodaje elektrike, saj je začel zaračunavati polnjenje na doslej brezplačnih javnih AC polnilnicah z nazivno močjo do 22 kW, na svojih hitrih 50 kW polnilnicah pa je namesto časa polnjenja začel obračunavati količino porabljene energije. Vse skupaj je prineslo zvišanje cene električne energije za imetnike električnih vozil: polnjenje na Petrolovi hitri polnilnici (50 kW) odslej stane 60 centov za kWh, na običajni (do 22 kW) pa 25 centov za kWh.

Obdobja zastonj elektrike za pogon avtomobilov je torej konec, prav tako poceni naftnih derivatov. Za porabnike to pomeni zgolj možnost prehoda z dežja pod kap.

Ključne besede


Uvodnikelektrikabencinski serviselektromobilnostelektrični avtigorivocene goriv

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

8

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Priljubljenost članka

8

Shrani

Delite s prijatelji