Počasi se daleč pride?

Uvodnik

Sredi maja je v španskih mestih začela veljati splošna omejitev hitrosti za motorna vozila 30 km/h.


Sredi maja je v španskih mestih začela veljati splošna omejitev hitrosti za motorna vozila 30 km/h. Ta omejitev velja na vseh ulicah in cestah v mestih in naseljih, kjer promet poteka le po enem pasu v isto smer. Če je voznih pasov več, je omejitev hitrosti 50 km/h.

Španija je prva evropska država, ki je s splošno omejitvijo upoštevala vrsto let stare predloge Evropske komisije oziroma evropskega sveta za prometno varnost (ETSC), da bi omejili največjo hitrost vozil na 30 km/h na območjih z velikim številom pešcev in kolesarjev, v bližini šol in v stanovanjskih naseljih. Utemeljitvi, da manjša hitrost motornih vozil prinese manj nesreč in manj hujših posledic nesreč - še zlasti v nesrečah s pešci in kolesarji -, je pač težko ugovarjati.

Bi bilo treba o takšni splošni omejitvi hitrosti v mestih in naseljih razmišljati tudi pri nas? Pogled v statistiko prometnih nesreč pri nas temu pritrjuje: v letošnjem letu so se od 177 prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo ali smrtjo 104 zgodile v naseljih s hišno številko. Od tega se je 101 prometna nesreča končala s hudimi telesnimi poškodbami, 3 pa s smrtjo. Med huje telesno poškodovanimi je bilo 33 kolesarjev in 17 pešcev, umrl pa je en pešec. Neformalna javna razprava o možnosti uvedbe takšne splošne hitrostne omejitve pri nas - na družbenih omrežjih, seveda - je hitro pokazala, da ima ta ideja močno podporo med vse številčnejšimi kolesarji pri nas, kar je seveda razumljivo in pričakovano. Tudi pričakovano se je proti tej ideji postavilo nekaj voznikov avtomobilov, ki jih skrbi manjša pretočnost prometa, pa tudi povsem legitimni pomisleki o okoljskem vidiku takšne prometne ureditve.
Si takšna ideja zasluži resnejšo, širšo in strokovnejšo javno razpravo pri nas? Vsekakor, saj bi takšna ureditev med drugim rešila cel kup težav, ki jih na naše ceste in ulice prinaša povečanje števila kolesarjev na cestah - o teh težavah na primer pišemo v članku “Zares enakopravni?”.

A zgolj zmanjševanje hitrosti ni rešitev, ker potem hitro trčimo ob logično zanko, da če se ne bi vozili, ne bi bilo prometnih nesreč. Treba je najti ustrezen kompromis, pa tudi upoštevati, da je vse več avtomobilov opremljenih s sodobnimi asistenčnimi sistemi za prepoznavanje pešcev in kolesarjev in s tem zagotavljanje njihove (večje) varnosti. Svoj delež morajo seveda prispevati tudi pešci in kolesarji s svojim (pravilnim) ravnanjem v prometu - tu se doslej ni veliko spremenilo. In tako spet pridemo do iskanja sožitja med vsemi udeleženci v prometu in do njihove (so)odgovornosti.

PS: Kot ste verjetno opazili, smo nekatere zapise o novih avtomobilih opremili z znakom “Kandidat za Slovenski avto leta 2022”; s tem napovedujemo, da se začenja izbor za Slovenski avto leta, ki praznuje 30 let - torej toliko kot naša država!

Ključne besede


Hitrostuvodnik

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

15

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Priljubljenost članka

15

Shrani

Delite s prijatelji