Letošnje poletje smo vsi tisti, ki se pogosto odpravimo proti slovenski obali in naprej v Istro (in nazaj domov), preživeli v mrzličnem načrtovanju poti, študiranju AMZS zemljevida z vklopljenim prikazom stanja prometa in razporejanju družinskih urnikov.
Zastoji na primorskem kraku avtoceste so bili (in so še) vsakodnevni - tako proti Primorski kot v nasprotno smer proti Ljubljani. Hkrati so se porušili dolgoletni prometni vzorci; prometno-infarktni ponedeljki so očitno novi petki, ljubljanska zahodna in južna obvoznica v smeri proti Primorski stojita vsak dan, še huje je vsak dan iz primorske smeri proti Ljubljani.
V zastojih stojijo tudi vsi ostali; Štajerska je zaradi del med Dramljami in Slovenskimi Konjicami dosegljiva le z obilico potrpljenja (in v izogib naletom z obilico sreče), vsakodnevno se stoji na dolenjskem kraku avtoceste … V teh dneh so za 100 dni zaprli še vipavsko hitro cesto, zaradi česar so tovornjaki pred Fernetiči oziroma Sežano nanizani v kilometrske kolone, lokalne ceste pa zaradi voznikov tovornjakov, ki iščejo obvoze, za prebivalce praktično neuporabne. Da zastojev pred Karavankami, kjer nas Avstrijci čakajo z njihovo že dolgo končano drugo cevjo predora, sploh ne omenjamo …
Morda smo res ignorantski, populistični, nestrokovni in nepoučeni, a z gotovostjo lahko zatrdimo, da se bo Slovenija v prihodnjih letih zadušila v prometu; letošnji zastoji na cestah niso nič v primerjavi z zastoji v prihodnjih letih in z vsakim letom bo le še (mnogo) huje.
Ali koga od odgovornih za stanje na naših cestah skrbi to (pred)infarktno slovensko prometno stanje? Zagotovo. A prav nihče ne stopi pred kamere oziroma mikrofone in nihče ne poskuša vsaj narediti vtisa, da se nekaj dela na rešitvi tega problema, oziroma, da se bo začelo delati. Neposrečeni in neprepričljivi poskusi relativiziranja prometnih težav s strani predstavnikov cestnih podjetij so le slaba šala …
Preden se razpočimo od jeze in ogorčenosti nad nesposobnostjo tistih, ki bi morali (po)skrbeti za mobilnost Slovencev, velja pobrskati po (sploh ne tako starih) novičarskih arhivih in se spomniti na predvolilni plakat nekaterih strank (dve od teh sta danes v Vladi), na katerem so obljubljali
Moratorij na širjenje cestne infrastrukture” ker “širjenje cestne infrastrukture dolgoročno poglablja probleme,” oziroma “ne zmanjšuje potrebe po mobilnosti.”
Splača se tudi pobrskati po družabnih omrežjih in poiskati objave vodje slovenskega podnebnega sveta (ki svetuje Vladi pri oblikovanju in izvajanju podnebnih politik), v katerih dokazuje, da “širitev avtocest ne rešuje prometnih problemov…”
Zdaj je vse skupaj že bolj jasno, mar ne?



