Je počasi res okolju prijazno?

Pred kratkim je Podnebni svet, sicer neodvisno znanstveno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije za podnebno politiko, razpravljal o predlogih znižanja omejitve hitrosti na avtocestah s 130 na 110 kilometrov na uro in znižanje omejitve hitrosti v stanovanjskih delih mest s 50 na 30 kilometrov na uro. 

Naš odgovor na to razpravo bi bil: zakaj bi bili malenkostni? Zakaj 110 km/h in 30 km/h, zakaj ne na primer 90 in 10 km/h? Če sledimo razlogom Podnebnega sveta za takšno omejitev, bi še nižje dovoljene hitrosti prinesle še več prihranka pri gorivu, še manj izpustov CO2, še manjše izdatke gospodinjstev za mobilnost, še varnejše ceste, še manj hrupa in manj zastojev.

Preden nas kdo povpraša po zdravju: na takšen sarkastičen način izpostavljamo nesmiselnost teh predlogov … 

Ne dvomimo v strokovnost in znanje članov Podnebnega sveta, a z vprašanjem vpliva hitrosti vožnje na okolje ali varnost se ukvarjajo še marsikje drugje, ne le v Sloveniji. Avtomobilski klubi smo že pred leti ugotovili, da poraba goriva pri 30 km/h zaradi načina delovanja avtomobilskih motorjev ni nič manjša kot pri 50 km/h. Nemci so ob razpravah o omejitvi hitrosti na njihovih avtocestah ugotovili, da ta ne bi bistveno vplivala na doseganje okoljskih ciljev, da ne bi imela bistvenega vpliva na število smrtnih žrtev na avtocestah, da daleč največ hrupa na avtocestah povzročajo tovornjaki, ki tako ali tako vozijo z 80 km/h, izračunali pa so tudi, da bi imelo zmanjšanje hitrosti negativne posledice na transportno in avtomobilsko industrijo.

Še bolj absurdno je slovensko razmišljanje o znižanju dovoljenih hitrosti na avtocestah v času, ko drugod po Evropi načrtujejo ali vsaj razmišljajo o zvišanju teh hitrosti: na nekaterih nizozemskih avtocestnih odsekih bo poleti dovoljena hitrost 130 km/h namesto dosedanjih 100 km/h, na Češkem bodo od poletja naprej na nekaterih odsekih avtocest dvignili omejitev hitrosti s 130 km/h na 150 km/h, pa tudi v Italiji in Avstriji razmišljajo o dvigu omejitve hitrosti na 150 km/h.  

Povsem mogoče je, da Podnebni svet o tej temi ve več kot strokovnjaki v tujini, a bolj se nagibamo k spoznanju, da zgolj za vsako ceno zasledujejo cilje Zelenega prehoda, ne glede na posledice in vpliv takšnih politik na družbo. Prepričani smo tudi, da Podnebni svet ve, da predlagano znižanje hitrosti na slovenskih avtocestah in naseljih ne bi imelo absolutno nobenega učinka na stopnjo dviga globalne povprečne temperature (kar navajajo kot enega od poglavitnih ciljev tovrstnih ukrepov), kar seveda odpre vprašanje - in številne špekulacije -, čemu potem takšni predlogi?

Vemo, kaj bi bilo treba narediti (oziroma zgraditi), da zmanjšamo zastoje na naših cestah, vemo, s katerimi dokaj preprostimi ukrepi (na tehničnih pregledih) bi lahko zmanjšali izpuste vozil v prometu, vemo, kako bi lahko (davčno optimizirano in javno-prometno) zmanjšali izdatke gospodinjstev za mobilnost in vemo, kako bi bile lahko naše ceste še varnejše (lani je na cestah umrlo najmanj ljudi v zgodovini samostojne Slovenije). Omejevanje hitrosti je še najmanj učinkovit odgovor na te izzive …