Kei?

Vprašanje iz naslova v črnovrškem narečju pomeni “kaj?”, v tem uvodniku pa se s to besedo sprašujemo, ali bomo res dobili evropsko različico japonskih avtomobilev kei. Ti so na Japonskem v 50. letih prejšnjega stoletja nastali kot odgovor na prostorsko in finančno stisko; japonski kei avti ne smejo presegati 3,4 metra dolžine in ne smejo imeti motorja z več kot 47 kW.  Avtomobili, ki izpolnjujejo te (in še nekatere druge) zahteve, imajo na Japonskem davčne ugodnosti, ugodnosti pri zavarovanju in - v primerjavi s “pravimi” avtomobili - tudi nadvse ugodno ceno. Nič čudnega, da imajo kei avti v zadnjem desetletju letih približno 40-odstotni delež vseh registriranih vozil na japonskem trgu. 

Japonska je z vidika mobilnosti seveda nekaj povsem drugega kot Evropa, a razvoj mobilnosti v Evropi v zadnjih dveh desetletjih je ustvaril razmere, zaradi katerih dosedanji majhni - in donedavnega cenovno dostopni - avtomobili izumirajo. Od leta 2013 do leta 2025 se je povprečna cena majhnega avtomobila v Evropi povečala s približno 14.000 na skoraj 26.000 evrov. 
In preden za nastali položaj okrivimo pohlepnost avtomobilskih izdelovalcev, velja pogledati nekaj zanimivih evropskih mobilnostnih dejstev: od leta 2001 do 2025 (torej v 24 letih) se je masa povprečnega avtomobila v EU povečala za 15 odstotkov, v tem času se je moč motorja povprečnega avtomobila v EU povečala za 43 odstotkov (ker za premikanje večje teže rabimo več moči), zaradi česar se je povprečni avto v EU v tem času podražil za 63 odstotkov. 
Glavni krivec za povečanje mase avtomobilov, s tem pa za povečanje moči motorjev in na koncu cen avtomobilov, je inflacija standardov, regulativ in predpisov; od leta 2010 do danes morajo avtomobilski izdelovalci pri snovanju in izdelavi avtov upoštevati več kot 100 novih predpisov in standardov, do leta 2030 bodo morali še več kot 100 povsem novih. 
Da je Evropa pretirano zbirokratizirana in regulirana, vemo vsi, a vsaj pri avtomobilskih varnostnih standardih ne smemo narediti koraka nazaj; varnejši (a zaradi tega dražji) avti pomenijo manj žrtev v prometnih nesrečah in tega napredka ne smemo zaustaviti. Zato pa vsekakor marsikaj lahko naredimo pri tistem drugem, še bolj napihnjenem delu evropske avtomobilske birokracije, ki v zavetrju “zelenega prehoda” davi in duši evropsko avtomobilsko industrijo; zadnje dogajanje tako v Nemčiji kot na bruseljskih političnih hodnikih kažejo, da se spremembe vendarle obetajo. 
Izjava predsednice Evropske komisije, da bi morali vlagati v majhna in cenovno dostopna vozila, ker “milijoni ljudi v Evropi želijo kupiti cenovno dostopne evropske avtomobile”, je prvi znak, da se tudi politika zaveda, da s predpisi uničuje evropsko avtomobilsko industrijo. Predlagani novi evropski razred majhnih avtomobilov kategorije M0 je korak v pravo smer …