Doživetje: S toyoto land cruiser po divjih terenskih poteh Islandije

Z besedami je skoraj nemogoče opisati Islandijo, divjo in pristno deželo naravnih in geoloških čudes. Čakalo nas je več kot 200 kilometrov razritih terenskih cest, na katere brez štirikolesnega pogona sploh ne smeš zapeljati. Tja sodijo le kleni terenci, saj te ceste niso ceste, temveč poti prek brazgotin strjenih polj lave, ostrega kamenja, peska, pomešanega z vulkanskim pepelom, in križišč, kjer se pot sreča z ledeniškimi rekami brez mostov.

Na tokratnem doživetju nas je čakala prav posebna terenska ekspedicija čez epsko pokrajino: z prestolnice Reykjavík, ki je najseverneje ležeče glavno mesto na svetu, smo se podali v islandsko višavje proti ledenim poljanam dobrih 900 kvadratnih kilometrov velikega ledenika Langjökull – drugega največjega na Islandiji. 
Takšna pot je mogoča le s klenimi terenci, zato ne čudi, da Islandci častijo mehansko kulturo predelanih terenskih vozil s štirikolesnim pogonom. In pri tem še posebej izstopa legendarno ime: toyota land cruiser. Brez zmogljivosti te terenske ikone bi bila pot čez deželo ognja in ledu praktično nemogoča. Vsako sezono islandski reševalci v svojih “arctic” terencih rešijo precej turistov, ki podcenjujejo opozorila in se na islandske “F” ceste odpeljejo brez pravega pogona. F ceste so ime dobile iz besede fjallvegur – gorska cesta. Zaradi ekstremnega vremena, ki skupaj z dežjem, snegom in orkanskim vetrom izjemno hitro spreminja vozne razmere in s tem prevoznost poti ter vodnatih rek, Islandci temu divjemu višavju rečejo kar land cruiser teritorij … 

130 vulkanov in tektonska prelomnica sveta

Otok, ki je petkrat večji od Slovenije, bičajo valovi Severnega Atlantika, saj se Islandija iz oceana dviga kot eden najvišjih vrhov velikega Atlantskega podvodnega hrbta, hkrati pa leži na meji med severnoameriško in evrazijsko tektonsko ploščo. Islandija zaradi tektonskih premikov še vedno raste; vsako leto se v širino poveča za približno 2 centimetra. V narodnem parku Thingvellir lahko ta ogromen tektonski prelom celo prečite.
V časovnih merilih zgodovine našega planeta je Islandija še vedno mlada dežela, saj so najstarejše kamnine na vzhodu in zahodu otoka stare “komaj” 16 milijonov let. Neposredno pod površjem otoka je vulkansko ognjišče, zaradi katerega je to dežela ognja oziroma geotermalnih čudes s 130 vulkani na površju, od katerih je še vedno 30 aktivnih. Zaradi te izjemne energetske aktivnosti iz nederij Zemlje se kar 90 odstotkov islandskih domov ogreva na geotermalno energijo. Geotermalni pojavi so del mistične pokrajine, ki jo z gejzerji, toplimi vrelci in žveplenimi izpuhi naredijo še bolj mistično, a tudi nevarno; strogo prepovedano je na primer iz F cest zaviti na brezpotje, ker se s tem uničuje občutljivo okolje, polno mineralov, hkrati pa tvega podor podlage pod kolesi. Le deset centimetrov širok krater na položnem pobočju, iz katerega “sika” majhen oblak pare ali žveplenega dima, lahko pod krhkim površjem skriva kotel, segret na več kot 100 stopinj Celzija.

Foto: 11 odstotkov Islandije prekriva večni led, po katerem se vozijo mehanski mamuti

Kar 11 odstotkov površine Islandije še vedno pokriva večni ledeniški led; Islandija leži le malce južneje od severnega tečajnika (polarnega kroga). Navkljub dejstvu, da zime na njenih obalah omili topli oceanski tok, pa je v notranjosti zima precej drugačna. Leden veter po planotah višavja iz snega gradi velike zamete. Na naši ekspediciji smo se s toyoto land cruiser v slabem vremenu po razriti blatni cesti prebili povsem do roba ledu drugega največjega ledenika Langjökull, ki je 45-krat večji od površine Ljubljane, debelina njegovega ledu pa presega več sto metrov.

Ledeniška moka

Prav vstop na ledenik je pokazal, kako nepredvidljivo hitro lahko pot izgine v silah narave. S težko mehanizacijo so naredili zasilni most iz kamenja in ledu, da so prej omenjeni orjaki na balonastih pnevmatikah lahko turiste pripeljali nazaj. Tik ob meji ledu smo se tudi peš skoraj do kolen pogreznili v “ledeniško moko.” Gre za pojav izredno fine usedline, ki jo voda prinese izpod ledenika in z njo v neverjetno kremaste barve barva tudi okoliške reke. Še bolj osupljivo pa je dejstvo, da so pod največjimi ledeniki celo aktivni vulkani. Izbruh pod ledenikom povzroči poplave svetopisemskih razsežnosti, ki dobesedno preorjejo vse pred seboj na poti proti oceanu.

Ob ledu in ognju sta tu še voda in veter!

Islandci pravijo, da če ti vreme ni všeč, počakaj pet minut in vse bo drugače. Še kako res! Dežela, obdana z oceanom, ima svoje vreme, kjer prednjačijo padavine in orkanski vetrovi. Čez strme klife, ki so bili nekoč del obale, danes grmijo mogočni slapovi – naravni stroji za mavrice. Na črnem pesku plaž se lomi bes oceanskih valov. Moči vode in vetra na Islandiji nikakor ne gre podcenjevati. Ob tem je potrebno poudariti, da na tem severnem otoku iz pip priteče ena najbolj čistih pitnih vod našega planeta. Približno 96 odstotkov pitne vode izvira iz podzemnih virov oziroma naravnih izvirov. Padavinska voda in voda iz ledenikov se namreč naravno čisti skozi debele plasti vulkanskih bazaltnih kamnin in lave. Boljšega in bolj gostega filtra ni.

Še enkrat več ovac kot ljudi

Zanimivo je tudi dejstvo, da večina od 400.000 stalnih prebivalcev otoka živi v glavnem mestu. Notranjost Islandije je praktično popolna divjina, ki je v resnici lovcem in pohodnikom po prej omenjenih F cestah dostopna samo od sredine junija do sredine oktobra, potem pa tam zavlada narava z divjimi vetrovi, snežnimi zameti in temo. Je pa na teh prostranih planotah med ledeniki in ravnicah ob obalah dovolj prostora za trdožive islandske konje in ovce, veliko ovac – več kot 800.000 se jih pase tam zunaj.

Dve toni paradižnikov na dan brez pomoči sonca

Iz obnovljivih virov moči Zemlje Islandci pridobivajo tudi elektriko in celo zelo uspešno gojijo zelenjavo v velikih ogrevanih steklenjakih. Eno samo zelenjadarsko središče lahko na dan trgovine oskrbi z dvema tonama paradižnikov.

7500 evrov vredna tovarniška islandska oprema za toyoto land cruiser

Sneg, ledeniki, odmaknjene poti, mehke vulkanske podlage in hitro spreminjajoče se razmere dajejo tej deželi edinstveno kulturo spoštovanja štirikolesnega pogona in inženirskih prilagoditev mehanike. Lokalno znanje se razvija predvsem na področju predelav terenskih vozil z večjimi pnevmatikami, prilagodljivim uravnavanjem tlaka v pnevmatikah in večjo oddaljenostjo podvozja od tal, kar ljudem omogoča vožnjo v notranjosti dežele. Islandci tega ne počno zaradi Instagram fotografij, ampak zaradi potrebe po premagovanju ekstremnih pogojev. 

Vsaka četrta toyota na Islandiji je prav land cruiser.

Toyota je v sodelovanju z lokalnimi strokovnjaki pripravila posebno deželno terensko opremo, ki poleg izboljšav pri vzmetenju in dodatni zaščiti podvozja vključuje še terenski set 35-palčnih koles (pnevmatika in platišče). Ta 7500 evrov vredni islandski paket brez uporabe vertikalnega zajema zraka tako omogoča bredenje po 70 cm globoki vodi in najnižjo oddaljenost od tal poviša na 24 centimetrov. Ob tem ta islandska nastavitev land cruiserja ohranja izjemno dober kompromis med voznimi lastnostmi na asfaltu in na resnem terenu. Ko smo premagovali polja kamnitih planjav, razbrazdanih peščenih odsekov, razritih kolovozov z nešteto blatnimi lužami, se nismo mogli načuditi, kako učinkovito je land cruiser odbijal udarce s podlage. Kapo dol!

Čez reke!

Ob vsem, kar smo na Islandiji dobili pod kolesa, si posebno razlago zasluži prečenje ledeniških brzic. Nikoli in nikjer nismo prevozili toliko rečnih strug kot na Islandiji. Ko cesta izgine pod vodo in v deroči reki ne vidiš dna, se je treba zavedati, da je nespametna vožnja zmožna utopiti tudi 2,8-litrski stroj z 200 “konji” in 500 Nm navora. V reko se je treba spustiti počasi, še prej oceniti globino in pogon pripraviti na spopad z dnom reke. Ob vstopu v reko je treba videti tudi izstop, sicer se sredi toka lahko hitro znajdeš v vodnem brezpotju. Ne gre spregledati orientacijskih količkov, ko prečiš vulkansko delto oziroma reko z neposrednim hudourniškim ali ledeniškim dotokom. Najbolj deročo reko smo v hudem nalivu in vetru prečili z zaporo sredinskega diferenciala ter se potihoma zahvaljevali robustnosti in moči ter klenosti klasičnih zobniških prenosov stare šole. Ne predstavljamo si, da bi vse to doživeli ali preživeli s kakšnim električnim orjakom ali cestnim terencem na zračnem vzmetenju, okrašenim z malce zaščitne plastike. Tam na severu sredi oceana preživijo le najbolj kleni! 
Ob divjih in mističnih podobah Islandije nas ne čudi, da večina od 400.000 Islandcev verjame, da z njimi živijo skriti ljudje – škrati in vilinci. Prepričan sem, da so tudi nam pomagali na najbolj neprevoznih odsekih našega popotovanja po deželi ognja in ledu … 

Voda je vaš strošek! Previdno pri najemu avtomobila …

Pri najemu terenskega avtomobila ali kombija se zavedajte nepopustljivega zavarovalniškega pravila, ki pravi, da je voda vaš strošek. Nobena avtomobilska zavarovalnica na Islandiji ne krije škode, nastale zaradi vdora vode v motor ali kabino pri prečenju rek. Če uničite motor (kar se zgodi v sekundi, če voda vdre skozi zračni filter), boste celoten strošek popravila in pomoči oziroma avtovleke iz gora krili sami, kar lahko nanese več kot 10 tisoč evrov stroškov.

Ključni nasveti terenske vožnje pri prečenju rek!