Test: Suzuki vitara 1.4 MHEV 48 allgrip elegance

Vitara je Suzukijev model z zelo dolgo tradicijo, ki je bil na voljo v različnih oblikah, a vselej je s svojo terensko zasnovo ponujal vsaj spogledovanje z avanturizmom in možnostjo vožnje tudi zunaj asfaltnih cest. Zdajšnja generacija vitare, ki je tudi na trgu že precej let, je morda še najmanj vznemirljiva, saj se s svojo zasnovo klasičnega cestnega terenca ne razlikuje kaj dosti od tekmecev, a je tudi pri nas našla zvest krog uporabnikov. V čem tiči njena privlačnost?

Suzuki je znan po svojih pragmatičnih avtomobilih s preverjeno tehniko. Tudi vitara je takšna. Njeno podobo že precej let srečujemo na cestah v skoraj nespremenjeni podobi. Sedaj je dobila nekoliko spremenjen videz, še zlasti v prednjem delu, kjer je kromirane dele zamenjala maska v sijoči klavirsko črni barvi. Malce neobičajno, a prepoznavno na prvi pogled. Sicer pa je karoserija ostala nespremenjena, kar pomeni, da je avto dolg malce manj kot 4,2 metra, širok 177,5 cm in visok 160 cm, medosna razdalja pa je še naprej 250 cm. To seveda pomeni tudi enako prostornost v potniški kabini, kjer je na dokaj visoko postavljenih prednjih sedežih dovolj prostora tudi za višjerasle, pa tudi na zadnji klopi je vsaj za dva običajno velika potnika prostora dovolj. Prtljažnik je s 362 litri dovolj velik za vsakdanjo uporabo, ima dvojno dno, naslon zadnje klopi je asimetrično deljen, prekucljiv in s polico v zgornjem položaju zagotavlja ravno dno prtljažnika. 

Notranjost: arhaično, a uporabno

Potniška kabina deluje dokaj plastično, a to pomeni tudi enostavno vzdrževanje. Armaturna plošča ne ponuja presežkov. Sredinski zaslon je dovolj velik za prikaz raznih informacij in tudi za - tudi brezžično - zrcaljenje mobilnega telefona, a sistem deluje dokaj počasi oziroma okorno. Malce arhaičnosti je le na instrumentni plošči, kjer nekatere ukaze voznik še vedno opravlja ob pomoči dveh vrtljivih vzvodov. Ob dveh okroglih merilnikih hitrosti in vrtljajev instrumentna plošča ponuja še prikaz različnih informacij na majhnem sredinskem zaslonu med obema merilnikoma.

Hibridni pogon: malce manj moči se ne občuti med vožnjo

Preskusno vitaro je poganjala šibkejša različica 1,4-litrskega štirivaljnega turbo bencinskega motorja, ki mu je v pomoč blagi hibridni sistem, ki deluje na 48 voltno električno napetost, ki jo ima litij-ionski akumulator pod sovoznikovim sedežem, električni motor pa deluje kot zaganjalnik in generator. Blagi hibridni sistem deluje povsem avtonomno, zagotavlja rekuperacijo energije ob zaviranju in je v pomoč bencinskemu motorju pri speljevanju in pospeševanju. Za prenos moči je v preskusnem avtu skrbel ročni, lahko in natančno  prestavljiv 6-stopenjski menjalnik. Ker je vitara lahek avto, saj prazna tehta manj kot 1,4 tone, je tudi šibkejša različica motorja dovolj zmogljiva, da je avto brez težav zahtevam v vsakdanjem prometu, ni pa ravno poskočen: do 100 km/h potrebuje dobrih 12 sekund. 
Osrednji namen blagega hibridnega sistema je seveda zmanjšanje porabe goriva in lahko zatrdimo, da ta cilj dobro izpolnjuje. Normna poraba 5,4 litra bencina na 100 km je sicer težko dosegljiva, toda ob zmerni vožnji je poraba brez posebnega naprezanja le pol litra večja od normne, torej 5,9 litra na 100 km. Na našem preskusu je bila sicer povprečna poraba še 3 decilitre večja, torej 6,2 litra na 100 km, kar je za avto s štirikolesnim pogonom vsekakor zelo dober dosežek. 

Allgrip: suveren štirikolesni pogon

Da, štirikolesni pogon je ena od temeljih prednosti vitare, čeprav je seveda na voljo tudi s pogonom na prednji kolesi. Suzukijev sistem allgrip se dobro izkaže, saj vklopi pogon na zadnji kolesi le, če prednji zdrsneta, omogoča pa tudi vključitev posebnih programov za vožnjo po snegu ali po pesku. Za bolj zahtevne vožnje je na voljo tudi vklop stalnega štirikolesnega pogona v razmerju 50 : 50, kar prav pride pri speljevanju na spolzkih cestah in tudi pri vožnji po zahtevnejšem terenu, če je hitrost vožnje do 60 km/h, ko se stalni štirikolesni pogon izključi. Pri vožnji po terenu je treba upoštevati, da je oddaljenost dna avta od tal 17,5 cm.

Lahkotna vodljivost

Vitara je lahek avto, prazna tehta le 1325 kg, kar se občuti tudi pri zapiranju vrat in dvigu  vrat prtljažnika. Lahkotnost je zaznavna tudi v vožnji pri vodenju avtomobila. Volan vozniku ne ponuja prav veliko informacij, kaj se dogaja pod kolesi avtomobila. A vitara pač nima športnih ambicij, oddolži pa se z lahkotnim vrtenjem volana pri parkiranju oziroma manevriranju. Lega na cesti je zanesljiva, nagibanje karoserije v ovinkih je majhno, kajti vitara ima dokaj trdo vzmetenje, kar se pozna pri blaženju udarcev s kratkih grbin, saj tresljaje prenese na potnike. Vožnja po avtocestah je precej glasna. 
Z najboljšo opremo elegance je vitara zelo dobro opremljena tudi z asistenčnimi sistemi, med njimi je tudi sistem za opozorilo na promet pri vzvratni vožnji, pa radarski tempomat, ki pri ročnem menjalniku deluje pri vožnji z več kot 30 km/h, zato ni uporaben pri vožnji v počasnem prometu.

Pod črto

Preskusna vitara z najboljšo opremo elegance in štirikolesnim pogonom stane 26.270 evrov, kar je sprejemljiva cena za avto s štirikolesnim pogonom. Kdor se mu lahko odreče, seveda lahko izbere cenejšo vitaro s prednjim pogonom.  

Všeč nam je +

uporabnost in prostornost, odziven in prožen motor, poraba goriva, terenske lastnosti, štirikolesni pogon

Ni nam všeč -

počasen multimedijski sistem, plastičen videz potniške kabine

Tehnični podatki

Suzuki vitara 1.4 MHEV 48 allgrip elegance