Namesto reda – neznanke!

Imate doma kolo s pomožnim motorjem oziroma moped, s katerim se zapeljete do trgovine, soseda ali zgolj gor in dol po domači ulici? Se vaš sin ali vnuk z njim vsako jutro odpelje v šolo? No, od 1. maja naprej bo moral biti vaš moped registriran in opremljen z registrsko tablico. Za tehnični pregled, registracijo in zavarovanje imate le še dober mesec dni časa. A kot kaže v tem trenutku, ceste spomladi ne bodo tako polne registriranih mopedov, kot so predvidevali zakonodajalci …

Lani sprejet zakon o dopolnitvah Zakona o motornih vozilih med drugim povsem na novo ureja tudi področje mopedov oziroma koles s pomožnim motorjem, katerih moč ne presega 4 kW in ki ne presegajo največje hitrosti 25 km/h. Doslej so bili to mopedi oziroma “kolesa s pomožnim motorjem”, ki jih ni bilo treba registrirati, niso imela registrske tablice in za vožnjo ni bila potrebna čelada. To so praviloma mopedi na motorni (motor z notranjim zgorevanjem, pa tudi električni motor) pogon (največ je takšnih, ki imajo tudi pedala za nožno poganjanje), ki so približno tako hitri kot kolesa na človeški pogon. Tudi vožnja z njimi je dovoljena tam, kjer sicer vozijo tudi kolesa – na kolesarskih stezah ali ob robu ceste, če kolesarskih stez ni.

Večina tovrstnih mopedov je v resnici zgolj to, kar nakazujejo že z oznako – kolo s pomožnim motorjem. Marsikomu olajšajo pot po opravkih, služijo kot priročno potovalno sredstvo za priložnostne krajše poti, marsikateri mladenič ali mladenka pa se z njim vsako jutro odpelje v šolo. A niso vsi takšni mopedi tako nedolžni; tehnično vešči uporabniki – in teh menda ni malo – z nekaj spretnosti iz nedolžnih koles s pomožnimi motorji naredijo motorna kolesa, ki vozijo in ropotajo precej hitreje od dovoljenih 25 km/h – in pri tem seveda ogrožajo ostale udeležence v prometu. Ker takšnih mopedov ni treba registrirati, je živahen tudi trgovinski promet z njimi – mopedi se preprodajajo in menjajo lastnike, veliko pa je tudi kraj oziroma preprodajanja ukradenih mopedov. Slednje je nepridipravom močno olajšano tudi zato, ker ti mopedi niso bili vpisani v nobene evidence, s tem pa njihovim voznikom tudi ni bilo treba dokazovati lastništva.

Nered na tem področju je vsekakor dovolj velik razlog, da je treba promet z mopedi urediti, še bolj to velja z varnostnega zornega kota, saj so prehitri in preglasni mopedi pogosto ogrožali druge udeležence v prometu, predvsem pešce in kolesarje. A kljub temu se zdijo nova zakonska določila precej stroga in omejevalna, predvsem pa bodo lastnikom mopedov prinesla dodatne stroške. Če je bil doslej edini strošek s tovrstnimi mopedi gorivo, bodo lastnike zdaj stali precej več – registracija, tablica, prometno dovoljenje in zavarovanje namreč ne bodo zastonj.

Najprej lastništvo, nato homologacija in registracija

Pomembno določilo novega zakona je nova obveza registracije mopedov, ki so bili doslej obravnavani enako kot na primer navadna kolesa. Od 1. maja naprej bo drugače; vsi mopedi na cestah bodo morali biti registrirani, s tem vpisani v matični register vozil (MRVL) in opremljeni z registrsko tablico, ki jo bodo dobili ob registraciji. Vpis v matični register vozil bo pri mopedih potekal podobno, kot že poteka za druga motorna vozila, tudi za kolesa z motorjem oziroma skuterje, ki morajo biti registrirani in opremljeni z registrskimi tablicami že vrsto let. Osnova za vpis v register vozil je dokaz o lastništvu mopeda, za kar na primer šteje račun, pogodba ali kakšen drug dokument s podatki o prometu in lastništvu. Če je moped zamenjal lastnika večkrat, bo moral lastnik predložiti vse račune od prvega nakupa naprej. A prav tu bo zagotovo prišlo do največ težav; marsikateri moped je zamenjal že številne lastnike, prehajanje iz rok v roke pa je bilo pogosto opravljeno brez vseh papirjev. Tu prednjačijo mladi oziroma najstniki, ki so takšne mopede, praviloma vredne le nekaj evrskih stotakov, preprodajali med seboj ali menjali za druge predmete (na primer pametne mobilnike) – vse seveda brez papirjev, ki doslej za uporabo mopedov tudi niso bili potrebni.

Kdor bo želel registrirati (in ob tem vpisati v register) svoj moped brez ustreznih računov in pogodb, bo moral v posebnem upravnem postopku dokazati svoje lastništvo. Ta postopek pomeni zaslišanje pred ustreznimi upravnimi organi in potrdilo izjav s strani priče; postopek traja kar nekaj časa, s seboj pa prinese tudi kazensko odgovornost za krivo izpoved. Takšen upravni postopek tudi nekaj stane, opraviš pa ga lahko le v primeru, če dokažeš (ali potrdiš s pričami), da je bil moped v Sloveniji pred 1. majem 2004. Za vse mopede, ki so v Slovenijo prišli po tem datumu – na primer iz uvoza iz tujine – registracija oziroma vpis v register vozil brez ustreznih dokazov (računov) o lastništvu ne bo mogoča.

Koliko je pri nas mopedov brez papirjev, ne ve nihče, se pa po Ljubljani po ocenah vozi precej več kot 1000 Piaggovih mopedov ciao, ki so zelo priljubljeni med najstniki. Izvor in poreklo marsikaterega od teh bo zagotovo težko dokazovati.

Za prvo registracijo mora lastnik mopeda (ki je dokazano njegov) predložiti tudi potrdilo o skladnosti vozila (homologacijo), če gre za moped, pridobljen v drugi državi članici EU po 1. maju 2004 ali pa je tem datumu kot nov kupljen v Sloveniji. V prvem primeru potrdilo o skladnosti izda strokovna organizacija na podlagi predložitve tujega dokumenta o skladnosti in opravljenega pregleda (kar bo uporabnika stalo približno 90 evrov), v drugem primeru pa potrdilo o skladnosti izda pooblaščeni zastopnik izdelovalca mopeda (pri uradnem prodajalcu bi morali potrdilo dobiti ob nakupu novega mopeda). Mopedi, pridobljeni v drugi državi članici EU po 1. marcu 2010, ki se v Sloveniji prvič registrirajo, pa so tudi predmet obdavčitve z DMV – pred registracijo bo treba na FURS pridobiti potrdilo o plačilu davčne obveznosti.

Manj zahteven je postopek pri mopedih, ki so bili na ozemlju Slovenije že pred 1. majem 2004. Pri teh mopedih bo v najslabšem primeru nastal dodaten strošek zaradi vnosa mopeda v register vozil na tehničnih pregledih; temu strošku se lahko uporabniki izgonejo tako, da poiščejo homologacijski dokument (izjavo o ustreznosti), ki so ga ustrezne organizacije za mopede izdajale že od oktobra 1993. Mopedi, pridobljeni še pred tem datumom, homologacijske izjave ne morejo imeti, zato se pri teh dodatnemu strošku ne bo mogoče izogniti.

Tehnični pregled – tudi z ugotavljanjem največje hitrosti

Po novem zakonu bo torej treba registrirati tudi doslej neregistrirane mopede, katerih najvišja hitrost ne presega 25 km/h (in moč motorja ne presega 4 kW). Hitrost mopedov in njihovo tehnično brezhibnost (tudi delovanje zavor, svetil in hrupnost oz. ustreznost izpušnega lonca) bodo ugotavljali pregledniki v organizacijah za tehnične preglede. Za to bodo morali moped postaviti na posebne merilne valje in na ta način izmeriti največjo hitrost – kjer pa se lahko zaplete, če moped presega hitrost 25 km/h.

Če je hitrost večja od 25 km/h po specifikaciji proizvajalca mopeda, potem se moped obravnava enako kot kolesa z motorjem s konstrukcijsko določeno hitrostjo do 45 km/h (drugačne registrske tablice, drugi pogoji za vožnjo). Že zdaj pa lahko napovemo kar nekaj težav s hitrostjo mopedov; v članku omenjeni in priljubljeni mopedi piaggio ciao so praviloma hitrejši od 25 km/h, to pa pomeni, da jih bo treba registrirati kot kolesa z motorjem, kot takšni pa ne bodo več smeli voziti po kolesarskih stezah, ampak bodo morali na cesto, med avtomobile!

Če je moped predelan, potem tehničnega pregleda zaradi tega ne bo opravil, četudi je sicer brezhiben. Sprememba tovarniške omejitve hitrosti mopeda se namreč upošteva le, če je predelava opravljena v skladu z navodili proizvajalca mopeda (na pooblaščenem servisu) in tudi homologirana.

Enak postopek pregleda je v veljavi že zdaj pri tehničnem pregledu koles z motorjem, zato ga ne bo težko opraviti (če moped seveda ni kakorkoli predelan). A zanj bo treba moped dostaviti do ustrezne organizacije, kar bo na podeželju, kjer so te posejane bolj poredko, precej težje. Ker lahko hitrost mopedom verodostojno izmerimo le na merilnih valjih, bodo tehnične preglede na terenu (kot to velja za preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov) le težko opravljali, čeprav novi pravilnik (o spremembah in dopolnitvah pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil) to možnost dopušča. Zaenkrat velja: na tehnični pregled bo moral moped priti po cesti ali pa v prtljažniku dovolj velikega avtomobila.

Obveza tehničnega pregleda pa ni le enkratna oziroma ob prvi registraciji (če se prvič registrira moped, ki je starejši od štirih let), pač pa zanj velja enaka pogostost kot za nekatera ostala motorna vozila; prvi tehnični pregled pri novem mopedu je na vrsti štiri leta po prvi registraciji, nato pa vsaki dve leti do osmega leta starosti. Po tej starosti mora moped na tehnični pregled vsako leto. Se pa pripravljajo spremembe: v predlogu novega zakona o motornih vozilih je predviden tehnični pregled vsakih 5 let, to pravilo pa naj bi bilo uveljavljeno v roku enega leta. V poslovnih enotah AMZS takšen tehnični pregled stane 17,64 evra.

Še to; mopedi ne smejo na cesto, če niso opremljeni z ustreznimi svetlobnimi telesi oziroma z lučmi – najmanj, kar morajo imeti in kar mora delovati, je spredaj žaromet z zasenčeno lučjo, zadaj pa pozicijska luč (z zadnjim rdečim odsevnikom) in pri novejših (izdelanih po letu 2002) tudi zavorna luč. Brez delujočih luči moped ne bo opravil tehničnega pregleda.

Registrska tablica

Po vpisu v register vozil, izdaji izjave o skladnosti in opravljenem tehničnem pregledu bo moped dobil tudi novo registrsko tablico, ki jo bo moral lastnik namestiti na zadnji del mopeda. Tablica bo enake velikosti kot je zdaj tablica za kolesa z motorjem (na primer skuterje) – pravokotne oblike in velikosti 15 × 11 cm. Črke in številke na tablici bodo rdeče barve, na tablici pa bo tudi grb Evropske unije in grb občine, v kateri je sedež upravne enote, ki je moped registrirala. Cena novih tablic še ni določena, cena po merah enake tablice za motorna kolesa pa je 7,69 evra.

Na moped le s čelado in le po kolesarskih stezah

Poleg registracije in registrskih tablic je pomembna novost pri mopedih tudi obvezna uporaba zaščitne čelade. Ta je po dopolnjenem zakonu o pravilih cestnega prometa lahko homologirana zaščitna motoristična čelada ali pa “ustrezno pripeta zaščitna kolesarska čelada”. Gologlavega brzenja na mopedih bi torej moralo biti konec; na mopede lahko namreč od 3. novembra lani, ko je novi zakon stopil v veljavo, sedamo le s čelado na glavi, pa čeprav je ta (le) kolesarska.

Tako kot doslej, ko so se mopedi šteli za kolesa, bodo tudi po novem mopedi lahko vozili le po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti, kjer te seveda obstajajo. Kjer jih ni, smejo mopedi voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje, v vseh primerih pa morajo mopedi voziti drug za drugim (in ne en ob drugem).

Mopedi bodo morali biti zavarovani

Tako kot večina drugih vozil v cestnem prometu bodo morali biti po novem zavarovani tudi mopedi, ki bodo šli lahko na cesto le, če bodo imeli njihovi lastniki sklenjeno vsaj osnovno zavarovanje odgovornosti (AO). Večina glavnih zavarovalnic pri nas v trenutku nastanka tega članka še ni imela pripravljenih zavarovalnih paketov za to novo kategorijo mopedov, a po nekaterih napovedi naj bi zavarovanje stalo vsaj 40 evrov na leto.

Vožnja z mopedi precej dražja kot doslej

Koliko bo torej lastnika takšnega mopeda stala vožnja z njim po novem? Ker vse podrobnosti – in cene posameznih postopkov – še niso znane, je nemogoče podati končni strošek, v nobenem primeru pa ta ne bo majhen, še zlasti ne v primerjavi z vrednostjo nekaterih tovrstnih mopedov. Če samo seštejemo stroške vnosa mopeda v register vozil, izdajo izjave o skladnosti, tehničnega pregleda, izdelave registrske tablice in ocene stroškov zavarovanja, hitro pridemo blizu strošku 100 evrov na leto, kar utegne biti za marsikaterega voznika mopeda, ki je zanj plačal le nekaj več denarja, (pre)velik strošek.

Bo res red na cestah?

Čelada, na 25 km/h omejena hitrost, registrska tablica, preverljiv podatek o lastniku; nova pravila bi morala na sedaj kaotičnem področju prehitrih in preglasnih mopedov ter njihovih neizsledljivih in “neoprijemljivih” voznikov zares vnesti nekaj reda in miru. Vsaj na papirju se bo to zares zgodilo, v praksi pa je trenutno še veliko – celo preveč – neznank. Dober mesec pred dnem, po katerem vožnja z mopedi brez registracije ne bo več mogoča, v organizacijah za opravljanje tehničnih pregledov še niso začeli s postopki ugotavljanja lastništva, z izdajanjem homologacij ali tehničnimi pregledi – ker niti še niso dobili natančnih vseh navodil. Celo prve registrske tablice naj bi bile gotove šele po 7. aprilu.

Očitno se bo registracija vseh mopedov pošteno zavlekla – po nekataterih ocenah namreč po naših cestah ropota več kot 20.000 tovrstnih neregistriranih mopedov. Tudi če bi njihovi lastniki imeli urejene vse papirje, bo do 1. maja nemogoče registrirati prav vse mopede.

Če nič drugega, vse kaže na to, da bo pomlad za pešce in kolesarje na cestah in mestnih ulicah precej tišja in varnejša, kot je bila v preteklih letih …