Varnost: Majhna kolesa, velika nevarnost!

“V Slovenskih Konjicah umrl voznik e-skiroja … Voznik električnega skiroja po prometni nesreči umrl v bolnišnici … Konkretno pijan in prehiter padel z električnim skirojem … Še več nesreč z e-skirojem: pri Strunjanu se je huje poškodoval 14-letnik … Mladoletnici brez čelad padli z električnim skirojem, policija kaznovala tudi starše … 26-letnik pijan in pod vplivom kokaina padel z e-skirojem …” To je le nekaj naslovov novic v slovenskih spletnih medijih v zgolj zadnjih treh mesecih. Ti dogodki so še dodatni dokazi, da e-skiroji ob vseh prednostih mobilnosti zadnjega kilometra hkrati pomenijo tudi veliko varnostno tveganje za uporabnike. To potrjujejo tako statistični podatki iz številnih evropskih držav – tudi iz Slovenije – kot tudi raziskava o vzrokih in posledicah nesreč z e-skiroji, ki jo je AMZS opravil v sodelovanju s partnerskimi evropskimi avtomobilskimi klubi. 

Kar se pogosto začne kot preprosta rešitev za zadnji kilometer vsakdanje mobilnosti, se lahko v sekundi spremeni v resno nesrečo: 20 km/h, vožnja brez čelade, majhna 8- do 10-palčna kolesa – dovolj sta že robnik ali luknja na cesti in kratka vožnja do trgovine se spremeni v resno nesrečo. Skokovit razmah električnih skirojev samo še potencira ta varnostni problem: evropskih mest si danes skoraj ni več mogoče predstavljati brez množice električnih skirojev, ki so pogosto tudi v barvah ponudnikov izposoje električnih skirojev. A s tako skokovito rastjo uporabe so prišle tudi težave: parkirani – ali kar nametani – električni skiroji na pločnikih, redno kršenje prometnih predpisov – in naraščajoče število nesreč, pogosto tudi s hudimi posledicami.

Problem večine evropskih držav

Ta trend je značilen za večino evropskih držav, predvsem pa za večino večjih mest, kjer so e-skiroji v zadnjem času postali priljubljen način osebnega prevoza na kratke razdalje. Podatki o nesrečah so zaskrbljujoči.
V Avstriji je bilo v prvi polovici leta 2025 poškodovanih skupno 1127 voznikov električnih skirojev; to predstavlja 31-odstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom in 84-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2023. Še posebej presenetljivo je, da je bilo 15 odstotkov udeležencev nesreč pod vplivom alkohola, medtem ko jih je le 7 odstotkov ob nesreči nosilo čelado.
Tudi v Švici se je število nesreč z električnimi skiroji s poškodbami v štirih letih več kot potrojilo, s 194 leta 2020 na 595 leta 2024. Tudi tam je delež voznikov brez čelad in tistih pod vplivom alkohola nesorazmerno velik.
V Italiji so naraščajoče številke nesreč – leta 2023 je bilo zabeleženih 3365 nesreč z 21 smrtnimi žrtvami – že spodbudile obsežne regulativne ukrepe. Milano je leta 2019 že uvedel začasno popolno prepoved električnih skirojev, potem ko je pešec v trčenju z voznikom električnega skiroja utrpel hude poškodbe. Danes italijanski predpisi med drugim vključujejo obvezno uporabo čelade in prepoved vožnje po cestah z najvišjo dovoljeno hitrostjo nad 50 km/h ter zunaj naseljenih območij.
V Parizu je od avgusta 2026 zaradi naraščajočega števila nesreč obvezna uporaba čelade in odsevnih elementov ali rumenega odsevnega telovnika, na Nizozemskem pa električni skiroji trenutno niso dovoljeni na javnih cestah. 

Zaskrbljujoč trend v Sloveniji

V Sloveniji, kjer je število uporabnikov e-skirojev v primerjavi z velikimi evropskimi državami seveda sorazmerno majhno, število nesreč narašča skupaj z uporabo. Medtem ko je bilo leta 2021 zabeleženih 109 prometnih nesreč z e-skiroji – slovenska policija jih v statistikah vodi kot LMV oziroma lahka motorna vozila –, jih je bilo lani (2025) že 310, kar pomeni, da se je število nesreč v le štirih letih skoraj potrojilo. Leto poprej (2024) je bilo 275 nesreč, kar pomeni, da se je število nesreč v enem letu povečalo za slabih 13 odstotkov.

Med lanskimi 310 nesrečami, v katerih so bili udeleženi električni skiroji, se jih je 48 končalo s hudimi telesnimi poškodbami, 193 z lažjimi telesnimi poškodbami, 69 pa z materialno škodo. Lani na e-skiroju ni umrl nihče, letos pa žal po neuradnih podatkih že dve osebi …

Podatki o krajih oziroma vrstah ceste, na kateri so se zgodile prometne nesreče z električnimi skiroji, potrjujejo, da se večina nesreč zgodi v strnjenih naseljih. Delež nesreč, ki so se zgodile v naseljih z uličnim sistemom (kar pomeni mesta in večje kraje), je za zadnjih pet let skoraj 80-odstoten. Na drugem mestu s približno 9 odstotki so naselja brez uličnega sistema, na tretjem mestu pa so s 3,3 odstotka regionalne ceste drugega reda, ki povezujejo pomembnejše kraje in lokalna središča z omrežjem glavnih cest ali avtocest. Značilna regionalna cesta drugega reda je na primer cesta med ljubljanskim Vičem in Brezovico oziroma Vrhniko.

Bolj zaskrbljujoč – in pomenljiv – je podatek, da so bila lani (leta 2025) ta razmerja že malce drugačna: lani se je v naseljih z uličnim sistemom zgodilo le 12,2 odstotka prometnih nesreč, na lokalnih cestah in regionalnih cestah drugega reda pa že skupaj več kot 10 odstotkov. To pomeni, da se uporabniki z električnimi skiroji vse pogosteje vozijo tudi zunaj urbanega okolja, kar utegne zaradi križanja poti z drugimi udeleženci v prometu in izpostavljenosti še povečati število prometnih nesreč.

Zanimiv je tudi natančnejši vpogled v kraje oziroma mikrolokacije, kjer se zgodijo prometne nesreče. V petletni statistiki nesreč z e-skiroji so s 50 odstotki na prvem mestu ceste, s 26 odstotki pa so na drugem mestu pločniki oziroma kolesarske steze. 13,6 odstotka prometnih nesreč se zgodi v križiščih, 4,4 odstotka na prehodih za pešce, 3,7 odstotka pa v krožiščih.
Med vzroki za nastanek nesreč z e-skiroji v petletnem pregledu z 38,1 odstotkom vodi neprilagojena hitrost, kar pa je – tako kot pri vrednotenju avtomobilskih prometnih nesreč – precej ohlapna in nenatančna ocena. Neupoštevanje pravil o prednosti, ki je z 21,2 odstotka na drugem mestu vzrokov, že natančneje opredeljuje, kako je prišlo do nesreče. Na tretjem mestu je s 16,6 odstotki nepravilna stran oziroma smer vožnje …

Podrobneje razčlenjenih podatkov o nesrečah pri nas žal nimamo, jih pa precej natančneje beležijo v drugih državah, na primer v Nemčiji. Glede na to, da so osnovni podatki o nesrečah v Nemčiji in pri nas razmeroma primerljivi – tako glede vrst cest kot tudi glede mikrolokacij nesreč –, so nam pri vrednotenju tveganj lahko v pomoč tudi nemški podatki o starostni porazdelitvi udeležencev v nesrečah z e-skiroji. V Nemčiji so na primer ugotovili, da so mladi še posebej pogosto udeleženi v prometnih nesrečah z e-skiroji: lani je bilo v Nemčiji 53,6 odstotka voznikov električnih skirojev, vključenih v nesreče, mlajših od 25 let, medtem ko je bilo 83,7 odstotka mlajših od 45 let. Le 3,1 odstotka udeleženih je bilo starejših od 65 let.

Večina poškodb se zgodi osebam, starim od 10 do 40 let, najbolj izrazito povečanje v primerjavi s preteklim letom pa so v Nemčiji zabeležili med mladimi starosti od 10 do 18 let. To nakazuje, da je povečanje števila poškodovanih še posebej očitno med otroki in najstniki.

Medtem ko najstniki in mladi odrasli spadajo med najbolj ogrožene v nesrečah, število primerov narašča v skoraj vseh starostnih skupinah. 30,5 odstotka nesreč v Nemčiji je brez udeležbe drugih vozil, kar pomeni, da gre predvsem za samostojne padce ali trke v ovire. A vsak drugi udeleženec v nesrečah v Nemčiji je bil poškodovan v trčenju z avtomobilom. Najpogosteje zabeležene kršitve voznikov električnih skirojev so nepravilna uporaba cestišča, zmanjšana sposobnost vožnje – zlasti zaradi alkohola – in neprimerna hitrost.

Vzroki nesreč

Nekatere nesreče z e-skiroji imajo jasen vzrok oziroma dejavnik za nastanek, veliko nesrečam pa ni mogoče vredno pripisati le enega vzroka oziroma dejavnika. Za precejšen delež nesreč so krivi vozniki oziroma uporabniki sami, ki pri vožnji pogosto kršijo prometna pravila oziroma Zakon o pravilih cestnega prometa, ki električne skiroje uvršča med lahka motorna vozila.

Pomemben dejavnik tveganja je nepravilna uporaba cest in pločnikov. Po veljavnih slovenskih predpisih morajo uporabniki električnih skirojev uporabljati kolesarske steze, pasove ali poti, kjer so ti na voljo. Če jih ni, se lahko z njimi vozimo tudi ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je hitrost omejena na največ 50 km/h. Vožnja po pločniku je prepovedana. 

Pogost vir konfliktov z drugimi udeleženci v prometu je vožnja po kolesarskih stezah v nasprotni smeri vožnje. To ustvarja nepričakovane konfliktne situacije za druge udeležence v prometu, saj se lahko električni skiroji približajo iz nepredvidene smeri. Zavijalni manevri motornih vozil so v tem kontekstu še posebej kritični. Vozniki ne zaznajo vedno pravočasno približujočih se električnih skirojev ali pa napačno ocenijo njihovo hitrost in pot. Zato so vozniki električnih skirojev med zavijanjem lahko spregledani, kar vodi do potencialno resnih trčenj.


Nesreče, ki jih je mogoče pripisati prekomerni hitrosti ali neprimernemu vedenju pri vožnji, se pogosto zgodijo, ko vozniki podcenjujejo cestne razmere, radij zavijanja ali prisotnost ovir. Zaradi majhnih koles so električni skiroji še posebej občutljivi na neravne cestne površine, robnike ali druge ovire, ki motijo varno vodenje. Večje hitrosti povečujejo zavorno razdaljo in povečujejo verjetnost hujših poškodb v primeru padca.

Prevažanje predmetov med vožnjo električnega skiroja lahko prav tako znatno poveča tveganje za nesrečo. Torbe, nahrbtniki ali kosovni predmeti lahko omejujejo svobodo gibanja, poslabšajo ravnotežje ali motijo vodenje in zaviranje. To je še posebej nevarno, če uporabniki te predmete nosijo v eni roki, kar voznikom preprečuje, da bi ohranili pravilen nadzor nad skirojem z obema rokama na krmilu.

Prevoz sopotnika na električnem skiroju je prepovedan in predstavlja veliko varnostno tveganje. Dodatna teža vpliva na zavorno razdaljo, stabilnost vožnje in značilnosti krmiljenja, kar otežuje nadzor nad vozilom. Prevoz otrok je še posebej nevaren, saj pogosto ne morejo predvideti zaviralnih ali izogibnih manevrov in zaradi odsotnosti namenskih oprijemal ne morejo ustrezno kompenzirati hipnih obremenitev. Ob padcu ali nenadnem zaviranju obstaja tveganje trka s krmilom ali hudih poškodb glave in obraza.

Primeri uporabe električnih skirojev na hitrih cestah so pri nas zelo redki, a občasno lahko vidimo kakšnega uporabnika, ki z električnim skirojem vijuga med avtomobili na večpasovnih mestnih vpadnicah. Takšno početje je zelo nevarno, zakon pa ga prepoveduje zaradi velikih hitrostnih razlik, odsotnosti zaščitnih struktur vozila in omejene vidljivosti električnih skirojev. 

Vožnja električnega skiroja z le eno roko na krmilu prav tako predstavlja varnostno tveganje. To velja tako za prepovedano uporabo mobilnih telefonov med vožnjo kot za zahtevo po oznanjanju spremembe smeri z ročnimi signali. Slednje je še posebej pomembno za starejše modele električnih skirojev, ki niso opremljeni s smernimi utripalkami, in lahko povzroči, da imajo vozniki le omejen nadzor nad krmilom. Že kratkotrajno zmanjšanje nadzora vodenja znatno poslabša stabilnost vozila in poveča tveganje za padce ali trčenja.

Drug pomemben prispevajoči dejavnik so omejene izkušnje z vožnjo. Električni skiroji se pogosto uporabljajo spontano in z minimalnim predhodnim seznanjanjem z majhnimi kolesi, ozko stojno ploščadjo in pokončnim položajem vožnje, ki močno vplivajo na ravnotežje in stabilnost v vožnji. Še zlasti neizkušeni vozniki imajo lahko težave pri ocenjevanju meja stabilnosti skiroja, zavorne razdalje, obnašanja v ovinkih ali odziva na manjše ovire. To povečuje verjetnost napak pri vožnji, nenadnih gibov s krmilom in izgube nadzora. Tečaji vožnje ali lahko dostopni programi usposabljanja bi lahko veliko prispevali k učenju osnovnih veščin vožnje, omogočili voznikom, da doživijo tipične nevarne situacije v nadzorovanem okolju, in povečali zavedanje o pomenu predvidljive in varne vožnje.

Za voznike e-skirojev, ki so pod vplivom alkohola, se verjetnost, da bodo vpleteni v nesrečo, bistveno poveča. Na Švedskem so lani v raziskavi odkrili, da je bil alkohol prisoten pri 43 odstotkih poškodovanih voznikov, ki so poiskali pomoč na urgenci, ponoči pa se je ta odstotek še precej povečal. Varna uporaba električnega skiroja zahteva, da vozniki hitro zaznajo nevarnosti, se hitro odzovejo ter ohranjajo dobro ravnotežje in koordinacijo. Alkohol oslabi te sposobnosti: znani učinki vključujejo podaljšane reakcijske čase, oslabljeno pozornost, zmanjšano zaznavanje nevarnosti in zmanjšan motorični nadzor. Te posledice alkoholiziranosti vplivajo na vožnjo električnega skiroja, ker imajo ti manjša kolesa, so ozki in jih vozimo lahko le stoje, kar pomeni, da lahko že manjše cestne neravnine ali napake pri vožnji povzročijo izgubo nadzora. Poleg tega alkohol pogosto vodi do tega, da vozniki precenjujejo lastne sposobnosti, vozniki pod vplivom alkohola pa so tudi bolj nagnjeni k tveganim manevrom. To še posebej prispeva k nesrečam brez udeležbe drugih vozil, ki so posledica napak pri vožnji ali napačnih reakcij.

Na udaru: glava in obraz

Padec naprej

Zlasti pogost scenarij so padci zaradi stika prednjega kolesa z oviro. Značilno zaporedje dogodkov ob stiku z oviro se začne z nenadnim upočasnjevanjem električnega skiroja, ko se prednje kolo zatakne na robniku ali neravnem delu ceste. Ob nenadni zaustavitvi e-skiroja telo voznika zaradi vztrajnosti nadaljuje z gibanjem naprej. To ustvari rotacijski moment okoli točke stika prednjega kolesa ali območja krmila, zaradi česar se gornji del telesa nagne naprej. Voznik pogosto nima dovolj časa, da bi v celoti preprečil padec z gibom nog ali opornimi reakcijami.
Pri padcu naprej, na primer po trčenju v robnik ali nenadnem blokiranju prednjega kolesa, telo voznika pospeši naprej in navzdol. Glava sledi ločeni poti proti cestni površini. Glede na hitrost, držo telesa in oporno reakcijo voznika lahko do začetnega udarca v tla pride prek rok, podlakti, ramen, obraza ali glave.

Raziskave in simulacije so pokazale, da v 44 odstotkih v tla najprej udari čelo oziroma glava, kar praviloma pomeni pretres možganov oziroma hude poškodbe glave.

Raziskave so pokazale tudi, da kot približevanja, hitrost in višina ovire pomembno vplivajo na verjetnost poškodbe. Večji koti približevanja so pogosteje povzročili padce na glavo in prsni koš, medtem ko so manjši koti povzročili padce na bok.
S stališča mehanike nesreč je to še posebej pomembno, ker glava pri tej vrsti padca pogosto udari ob cestno površino poševno in ne čisto navpično.

Padec na bok

Poleg padcev naprej so pomemben vzrok poškodb tudi padci na bok. Lahko so posledica izogibalnih manevrov, nestabilnega zavijanja, spolzkih cestnih površin, peska, tlakovcev ali stranskega stika z ovirami. Med padcem na bok se telo običajno vrti okoli svoje vzdolžne osi ali se nagne čez rob stopničke. Začetni stik se običajno zgodi na rami, komolcu, podlakti, boku ali kolenu. Če je oporna reakcija voznika hitra, lahko zgornje okončine absorbirajo del udarne energije.

Poškodbe glave in obraza

Udarci v glavo in obraz igrajo osrednjo vlogo v kinematiki poškodb. Glede na smer padca lahko glava med padcem z električnega skiroja razmeroma zgodaj in pri visoki hitrosti udari ob cestno površino. Zaradi majhnega deleža nošenja zaščitne čelade je tveganje za travmatsko poškodbo možganov in poškodbo obraza veliko.
Pogosto poročane diagnoze, povezane s travmatskimi poškodbami možganov pri električnih skirojih, vključujejo pretres možganov, kontuzije, subarahnoidne krvavitve in subduralne hematome. Z biomehanskega vidika so poševni udarci v glavo še posebej problematični, ker lahko poleg linearnega pospeška vključujejo tudi rotacijske komponente.
Po podatkih mednarodne baze podatkov za dokumentacijo in kakovost oskrbe hudo poškodovanih pacientov TraumaRegister DGU je 83 odstotkov hudo poškodovanih voznikov električnih skirojev utrpelo poškodbe glave, vključno s subarahnoidnimi krvavitvami in zlomi lobanjskega dna.

Zaščitne reakcije z roko in poškodbe gornjih okončin

Refleksna blažitev padca z rokami lahko zmanjša neposreden udarec v glavo in prsni koš, hkrati pa takšen odziv pogosto povzroči poškodbe rok, zapestij, podlakti, komolcev in ramen.
Raziskave so pokazale, da je opiranje z roko zmanjšalo tveganje za resno poškodbo v dveh tretjinah preučenih scenarijev udarca, kar pa se odraža v visoki incidenci poškodb gornjih okončin; zlomi gornjih okončin so bili prisotni pri 24,5 odstotka primerov travmatskih poškodb možganov, povezanih z električnimi skiroji.

Poškodbe prsnega koša in trupa

Poškodbe prsnega koša in trupa se pojavljajo manj pogosto kot poškodbe glave ali okončin, vendar so lahko resne, če je dinamika padca neugodna. Do zlomov reber, večkratnih zlomov reber ali kontuzij prsnega koša lahko pride zlasti pri padcih naprej, ko voznik pristane na prsih in glavi, ali pri padcih na bok na trde robove.
Pri tem večji koti približevanja med udarci v ovire pogosteje povzročijo pristanke na glavi in prsnem košu; to pojasnjuje, zakaj lahko neugoden pristop k oviri ali nenadna izguba nadzora med čelnim udarcem prispeva ne le k poškodbam glave, temveč tudi k poškodbam prsnega koša.

Vpliv hitrosti, višine ovire in kota udarca

Kinematiko poškodb v precejšnji meri določajo hitrost, geometrija ovire in kot udarca. Raziskave ugotavljajo, da je hitrost vožnje najbolj ključni dejavnik hitrosti udarca v glavo in resnosti poškodbe, na tveganje za poškodbo pa je najbolj vplival kot približevanja oviri. 

Vpliv alkohola na poškodbe pri nesrečah z električnimi skiroji

Številne raziskave potrjujejo, da je tveganje za nastanek nesreče z električnim skirojem bistveno večje pri voznikih pod vplivom alkohola.
Po podatkih baze podatkov TraumaRegister DGU se je 54 odstotkov resnih nesreč zgodilo med 18. in 6. uro, medtem ko se jih je približno polovica zgodila ob vikendih, torej zvečer in ponoči ter ob vikendih.
Poleg povečanja tveganja za nesrečo alkohol vpliva tudi na potek padca. Trezni vozniki lažje vsaj delno kompenzirajo izgubo ravnotežja; če vseeno pride do padca, so roke refleksno iztegnjene naprej, da ublažijo udarec in zmanjšajo obremenitev glave in gornjega dela telesa.
Pod vplivom alkohola so ti zaščitni mehanizmi zakasnjeni ali le delno aktivirani. Zaradi oslabljene nevromuskularne koordinacije so padci manj nadzorovani, udarec pa pogosteje usmerjen neposredno v glavo, obraz ali prsni koš, kar povečuje tveganje za hude poškodbe glave in obraza.
Med vozniki, ki niso uživali alkohola, so bile poškodbe večinoma posledica uspešnih ali delno uspešnih poskusov ublažitve padca in so vključevale zlome zapestja in podlakti, poškodbe komolcev in ramen, poškodbe kolen in gležnjev, odrgnine in kontuzije ter lahke do zmerne poškodbe glave.
Nasprotno pa vozniki pod vplivom alkohola kažejo drugačen profil poškodb. Več študij kaže povečano incidenco hudih poškodb glave in obraza; poškodbe glave in obraza so se pojavile pri 77 odstotkih primerov med vozniki pod vplivom alkohola, medtem ko so se pri treznih voznikih pojavile v 57 odstotkih primerov.
Značilne poškodbe pri voznikih e-skirojev pod vplivom alkohola vključujejo travmatične poškodbe možganov, pretrese možganov, intrakranialne krvavitve, zlome srednjega dela obraza, zlome nosnih kosti in čeljusti ter poškodbe zob.
Pogosteje se pri alkoholiziranih voznikih pojavljajo tudi hude poškodbe prsnega koša, kot so zlomi reber, večkratni zlomi reber in kontuzije pljuč.
Hude kombinirane poškodbe glave, prsnega koša in okončin opažamo zlasti pri nenadzorovanih padcih, kot so značilni za voznike pod vplivom alkohola.

Uživanje alkohola torej vpliva tako na verjetnost nastanka nesreče z električnim skirojem kot na resnost nastalih poškodb.

AMZS priporočila

Električni skiroji so sestavni del sodobne mobilnosti. Za zagotovitev njihove varne uporabe morajo vsi udeleženci v prometu prevzeti odgovornost. To vključuje tudi osebno odgovornost pri vožnji električnega skiroja: seznanitev s skirojem pred vožnjo, nošenje čelade, opustitev alkohola ter previdna in obzirna vožnja lahko pomagajo preprečiti nesreče in poškodbe. Vlogo pri tem ima tudi varna infrastruktura, ki lahko pomaga preprečiti konflikte na cestah.

AMZS priporočila izdelovalcem električnih skirojev

AMZS priporočila lokalnim oblastem 

Priporočila za uporabnike električnih skirojev

Izboljšanje veščin vožnje: tečaji usposabljanja za vožnjo lahko uporabnikom pomagajo pri varnejšem upravljanju električnih skirojev. Še posebej pomembno je pridobivanje praktičnih izkušenj pri zaviranju, zavijanju, izogibalnih manevrih in premagovanju nizkih ovir. Tisti, ki razumejo omejitve vozila, lažje ocenijo nevarne situacije in se nanje tudi bolje odzovejo.
Defenzivna vožnja in predvidevanje: vozniki avtomobilov pogosto opazijo električne skiroje prepozno ali podcenijo njihovo hitrost. Uporabniki električnih skirojev bi zato morali voziti s posebno previdnostjo, vzpostaviti očesni stik in se pripraviti na zgodnje zaviranje v situacijah z omejeno vidljivostjo. Defenzivni slog vožnje zmanjšuje tveganje, da bi bili spregledani.
Obzirnost do drugih udeležencev v prometu: na skupnih prometnih prostorih električni skiroji srečujejo pešce, kolesarje in motoriste. Do konfliktov lahko hitro pride zlasti na ozkih kolesarskih stezah, avtobusnih postajališčih, križiščih ali v conah za pešce. Da ne ogrožamo drugih in preprečimo kritične situacije, so zato ključne obzirnost do drugih, ustrezna hitrost in zadostna varnostna razdalja.
Upoštevajte prometna pravila in dovljena območja uporabe: vožnja z električnimi skiroji ni dovoljena na pločnikih, v conah za pešce pa je dovoljena le s hitrostjo pešcev. Uporabniki električnih skirojev morajo uporabljati kolesarske steze, kolesarske pasove, kjer pa ni ustrezne kolesarske infrastrukture, lahko uporabljajo tudi vozišče. Upoštevanje prometnih pravil ščiti ne le voznike same, temveč tudi druge udeležence v prometu.
Ne vozite s sopotnikom: vožnja s sopotnikom na električnih skirojih je prepovedana. Prevoz sopotnika spremeni porazdelitev teže, ravnotežje, zavorno razdaljo in obnašanje pri vožnji, s čimer poveča tveganje za padec.
Vozite trezni: vsi udeleženci v prometu se morajo zavedati, da lahko vožnja električnega skiroja pod vplivom alkohola povzroči izgubo vozniškega dovoljenja, saj veljajo enake omejitve glede alkohola kot za voznike osebnih vozil.
Prostovoljno nosite čelado: kar zadeva čelade, AMZS poudarja osebno odgovornost in zato – kot pri kolesarjenju – priporoča, da se vozniki odločijo za zaščito z nošenjem čelade. Čelade, ki ponujajo razširjeno zaščito, na primer z vključitvijo ščitnika za brado za zaščito obraza, lahko dodatno zmanjšajo tveganje za poškodbe na tem področju.
Zagotavljanje ciljnih informacij za mlade: zlasti mladi uporabniki bi morali biti seznanjeni s pomembnimi prometnimi pravili, preden se z električnim skirojem odpravijo na javne ceste. Ti vključujejo dovoljena območja vožnje, pravila prednosti, prepoved prevoza sopotnika, prepoved alkohola in pomen nošenja čelade, dobre vidnosti in obzirnosti do drugih.

Kaj o električnih skirojih pravi zakon? 

Električni skiroji se v Sloveniji po Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) uvrščajo med lahka motorna vozila.

Kaj je dovoljeno?

Kaj je prepovedano?