E-skiroji: majhna kolesa, velika nevarnost!

To potrjujejo tako statistični podatki iz številnih evropskih držav – tudi iz Slovenije – kot tudi raziskava o vzrokih in posledicah nesreč z e-skiroji, ki jo je AMZS opravil v sodelovanju s partnerskimi evropskimi avtomobilskimi klubi. Če želimo izboljšati raven prometne varnosti, je uporaba e-skirojev pomemben izziv, ki ga je treba sistematično nasloviti. 

Podrobnejši rezultati AMZS raziskave o vzrokih in posledicah nesreč z e-skiroji

Med vzroki vodi neprilagojena hitrost 

Med vzroki za nastanek nesreč z e-skiroji v petletnem pregledu vodi neprilagojena hitrost, kar pa je – tako kot pri vrednotenju avtomobilskih prometnih nesreč – precej ohlapna in nenatančna ocena. Neupoštevanje pravil o prednosti, ki je na drugem mestu vzrokov, že natančneje opredeljuje, kako je prišlo do nesreče. Na tretjem mestu je nepravilna stran oziroma smer vožnje. 

Nekatere nesreče z e-skiroji imajo jasen vzrok oziroma dejavnik za nastanek, veliko nesrečam pa ni mogoče verodostojno pripisati le enega vzroka oziroma dejavnika. Za precejšen delež nesreč so krivi vozniki oziroma uporabniki sami, ki pri vožnji pogosto kršijo prometna pravila oziroma Zakon o pravilih cestnega prometa, ki električne skiroje uvršča med lahka motorna vozila. 

Dejavniki tveganja pri vožnji z e-skirojem 

Pomemben dejavnik tveganja je nepravilna uporaba prometnih površin. Pogost vir konfliktov z drugimi udeleženci v prometu je denimo vožnja po kolesarskih stezah v nasprotni smeri. Zelo nevarna je tudi vožnja po površinah, kjer e-skiroji niso dovoljeni. Primeri uporabe e-skirojev na hitrih cestah so pri nas sicer zelo redki, občasno pa lahko vidimo uporabnika, ki z e-skirojem vijuga med avtomobili na večpasovnih mestnih vpadnicah. Takšno početje je zaradi velikih razlik v hitrosti, majhne opaznosti e-skiroja in praktično popolne nezaščitenosti voznika izjemno nevarno. 

Do nesreč lahko privedeta tudi neprilagojena hitrost in neustrezno vedenje med vožnjo. K tveganju dodatno prispeva vožnja z le eno roko na krmilu ter prevažanje predmetov, ki omejujejo svobodo gibanja ali vplivajo na ravnotežje, kot so nahrbtniki in torbe. Prevoz sopotnika na e-skiroju je prepovedan in predstavlja veliko varnostno tveganje, saj dodatna teža vpliva na zavorno razdaljo, stabilnost vožnje in značilnosti krmiljenja, kar otežuje nadzor nad vozilom. 

Pomemben dejavnik so tudi omejene izkušnje z vožnjo. E-skiroji se pogosto uporabljajo brez predhodnega seznanjanja z njihovimi posebnostmi. Majhna kolesa, ozka stojna površina in pokončen položaj voznika pomembno vplivajo na ravnotežje in stabilnost. Zlasti neizkušeni uporabniki lahko težje ocenijo zavorno pot, meje stabilnosti, obnašanje skiroja v ovinkih in njegov odziv na manjše ovire. Posledica so lahko nenadni gibi krmila, napake pri vožnji in izguba nadzora. Tečaji vožnje oziroma lahko dostopni programi usposabljanja bi lahko uporabnikom pomagali osvojiti osnovne veščine, spoznati značilne nevarne situacije v nadzorovanem okolju ter povečati zavedanje o pomenu varne in predvidljive vožnje. 

Posebno tveganje predstavlja vožnja pod vplivom alkohola, saj alkohol zmanjšuje sposobnosti, ki so za varno vožnjo e-skiroja ključne: pravočasno zaznavanje nevarnosti, hitro odzivanje, ravnotežje in koordinacijo. Na Švedskem so lani v raziskavi odkrili, da je bil alkohol prisoten pri 43 odstotkih poškodovanih voznikov e-skirojev, ki so poiskali pomoč na urgenci, ponoči pa je bil ta delež še višji. 

AMZS priporočila 

E-skiroji so kot ena od oblik mikromobilnosti lahko dobrodošla rešitev predvsem za premagovanje krajših razdalj oziroma zadnjega dela poti. Vendar le, če jih uporabljamo na način, za katerega so namenjeni, ter ob doslednem upoštevanju cestnoprometnih pravil in zavedanju tveganj, ki jih prinaša vožnja z njimi. Evropski avtomobilski klubi posebej priporočamo defenzivno vožnjo in predvidevanje ravnanj drugih udeležencev. Pomembni so uporaba ustrezne zaščitne opreme, predvsem čelade, prilagojena hitrost ter spoštljiv odnos do pešcev in drugih udeležencev v prometu. Voznik e-skiroja naj bo ves čas osredotočen na dogajanje okoli sebe, brez uporabe mobilnega telefona in slušalk ter seveda brez alkohola. K večji varnosti pa pomembno prispeva tudi ustrezna infrastruktura, ki zmanjšuje možnosti za konflikte med različnimi udeleženci v prometu,

je na novinarski konferenci povedal Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS. 

Statistika je zgovorna 

Policija v obdobju med letoma 2022 in 2026 beleži zaskrbljujoč trend naraščanja števila prometnih nesreč in težjih poškodb med uporabniki e-skirojev in poziva k doslednemu spoštovanju cestnoprometnih predpisov. Kot so navedli, se je leta 2022 zgodilo 232 prometnih nesreč, v lanskem letu 307, letos že 247. V prometnih nesrečah v lanskem letu ni umrl nobeden voznik e skiroja, letos že štirje. V letu 2022 se je hudo telesno poškodovalo 31 voznikov e-skirojev, lani 48, letos že 44. “Zaskrbljujoče je, da je približno 70 % voznikov tudi povzročiteljev. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran vožnje,” je povedal Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. 

Med najpogostejšimi kršitvami je uporaba predelanih e-skirojev, ki lahko dosežejo hitrosti nad zakonsko dovoljeno mejo 25 kilometrov na uro. Opozoriti je treba na zakonodajno spremembo – minimalna starost za vožnjo e-skiroja se je zvišala na 15 let (prej 12 let s kolesarsko kartico). Mlajši od 15 let e-skiroja v prometu ne smejo več voziti. Opažamo vožnje dveh oseb na enem e-skiroju, kar je eden najpogostejših vzrokov za takojšnjo izgubo nadzora ter padec. Več kot polovica vseh ponesrečenih voznikov e-skirojev v času nesreče ni uporabljala zaščitne čelade, ki je za mladoletne do 18 let zakonsko obvezna, sicer pa priporočljiva za vse. Ob koncih tedna policisti beležimo visok delež alkoholiziranih uporabnikov sredstev mikromobilnosti. Alkohol v kombinaciji z majhnimi kolesi e-skiroja pomeni skoraj zagotovo nesrečo. Enako nevarna je uporaba slušalk ali mobilnega telefona med vožnjo,

je naštel Leskovar in napovedal, da bo Policija tudi v prihodnje intenzivno izvajala poostrene nadzore in še dodal:

Voznike pozivamo, naj vozijo le po kolesarskih površinah, nikoli po pločnikih, in naj hitrost vselej prilagodijo razmeram v prometu ter ranljivosti pešcev. Naj bo mobilnost varna, ne tvegana.

E-skiro ni igrača 

E-skiroji so postali del vsakdanje mobilnosti, vendar njihova uporaba prinaša tudi pomembna tveganja za prometno varnost, je poudarila tudi mag. Saša Jevšnik Kafol, direktorica Agencije RS za varnost promet.

E-skiro ni igrača – zaradi majhnih koles, manjše stabilnosti in hitrosti do 25 km/h so lahko posledice padcev in trčenj zelo hude.

Na agenciji pozdravljajo zvišanje starostne meje za uporabo lahkih motornih vozil na 15 let, vendar menijo, da so potrebni tudi dodatni ukrepi:

Zavzemamo se za obvezno uporabo čelade za vse uporabnike, osnovno usposabljanje za varno vožnjo, obvezno zavarovanje odgovornosti ter učinkovitejši nadzor nad predelanimi oziroma 'odklenjenimi' e-skiroji,

je navedla in poudarila pomen preventivnih dejavnosti:

Skupaj s Policijo izvajamo nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, mlade v okviru delavnic Vozimo pametno ozaveščamo o varnem vedenju v prometu, z delavnicami Varno z e-skirojem pa že devetošolce učimo pravilne in varne vožnje – tako v teoriji kot na praktičnem poligonu. Vsebine o varni vožnji e-skirojev približujemo mladim tudi prek našega novega TikTok profila @varnostprometa. Naš cilj je preprost: da se vsak uporabnik e-skiroja varno vrne domov.