Raziskave AMZS

Z Raziskovalno - razvojno skupino AMZS Centra varne vožnje na Vranskem opravljamo tudi raziskovanje psiholoških, socialnih in tehničnih dejavnikov varne vožnje, ter širjenje znanja in kulture varne vožnje v slovenskem prostoru.

V okviru tega poslanstva skupina pokriva vrsto raziskovalnih dejavnosti povezanih z obnašanjem in ravnanjem voznikov, kjer se stika svet voznika z vozilom in infrastrukturo. V to spada tudi raziskovanje različnih vidikov vozniške kulture med slovenskimi vozniki, npr. glede pitja alkohola, omejitev hitrosti, tehnične ustreznosti vozil.

Pretekle raziskave

Kako se znajdemo v neugodnih, nepredvidenih situacijah na cesti?

Poletje, vročina, morje, čas dopustov in s tem tudi daljših poti - vse to je aktualno. Kot je aktualno tudi zavedanje, da se nam (četudi se nanjo še tako dobro pripravimo) med potjo lahko pripetijo nevšečnosti, ki jih moramo reševati na samem mestu. Kaj storiti, kako se ustrezno odzvati, ko dogodki na poti skrenejo izven začrtanega počitniškega scenarija?

Prvo pravilo pravi, da ohranimo trezno glavo in da se odločamo hitro, pri odločanju pa je koristno, če imamo na voljo potrebne informacije … ali jih znamo vsaj poiskati.

Da bi ugotovili, kako se vozniki znajdejo v nekaterih neljubih situacijah na poti z vozilom in da bi spodbudili razmišljanje o njih, smo na AMZS v juniju izvedli spletno anketo, v kateri je sodelovalo več kot 500 voznikov in voznic.

V nadaljevanju bomo predstavili 5 situacij ter odgovore voznikov in voznic, ki smo jih opremili z nasveti AMZS strokovnjakov. Kdo ve, morda vam kdaj pridejo prav …

V tujini ste, avto ne vžge. Kaj boste storili?

AMZS SVETUJE
Vzrokov, zakaj vozilo ne vžge, je zelo veliko. Če je od zadnjega vžiga preteklo že nekaj dni, potem gre največkrat za okvaro akumulatorja, v ostalih primerih pa pogosto za okvaro črpalke goriva ali katerega od kontaktov.

Vsekakor je najprej potrebno preveriti, kaj se z vozilom dogaja. Ko obrnete ključ za zagon motorja, bodite pozorni, ali se prižgejo kontrolne lučke na armaturi, ali se ob zagonu motor vrti, ali so prisotni kakšni neobičajni zvoki, preverite stanje goriva v rezervoarju - indikator na armaturi.

V primerih, ko vam v tujini vozilo ne vžge, je najbolje, da pokličete AMZS na telefonsko številko za klice iz tujine (+386 1 530 53 53), podrobno opišete ugotovitve glede dogajanja z vozilom, posredujete podatke lokacije vozila in pomoč vam bo v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi v tujini zagotovljena.

Med vožnjo se prižge kontrolna lučka. Kaj boste storili?

AMZS SVETUJE
Kot voznik se morate zavedati, da imajo lučke svoj pomen in vzrok za vklop ter da so v prvi vrsti namenjene predvsem vaši varni in učinkoviti vožnji. Zato se morate pravilno in hitro odzvati na vsako lučko, ki se prižge na armaturni plošči. Nepravilna odzivnost ima namreč lahko hude posledice za vašo varnost kot tudi za varnost ostalih soudeleženih v prometu, povzroči pa lahko tudi dodatne okvare na vozilu in posledično višje stroške popravila.

Kontrolne lučke se v vozilu razlikujejo glede na barvo. Rdeči simboli največkrat nakazujejo, da je prišlo do večje okvare in vožnja naprej ni več priporočljiva. V teh primerih je potrebno vozilo z vlečnim vozilom odpeljati na servis. Rumene oz. oranžne lučke so namenjene opozorilom, da je potrebno nekaj storiti npr. lučka za gorivo, pa lučka za ESP, ki pomeni, da je zaradi prehitre vožnje vozilo zaneslo oz. da je prišlo do zdrsa koles, v primeru, ko zasveti rumena lučka za motor, pa je to opozorilo, da se je potrebno oglasiti na servisu . Nekateri proizvajalci zahtevajo, da se tudi v tem primeru vozilo nemudoma ustavi in z vlečnim vozilom odpelje na servis. Zelene kontrolne lučke so namenjen svetilom in vklopu nekaterih dodatnih funkcij npr. tempomat, modra lučka pa je opozorilo, da so vklopljene dolge luči.

Za lažje razumevanje kontrolnih lučk je vsako vozilo opremljeno z Navodili za uporabo, kjer je natančno opisan njihov pomen. Zato svetujemo, da v primeru prižiga kontrolne lučke, katere pomena ne poznate, nemudoma pogledate v omenjena navodila oziroma pokličete AMZS na telefonsko številko 1987, kjer vam bomo strokovno svetovali, kako se pri tem pravilno odzvati in vam pomagali ob morebitni odpravi napake. Kot že omenjeno - potrebno se je zavedati, da je ob pojavu nekaterih kontrolnih lučk vožnja lahko tvegana.

Na parkirišču v tujini opazite, da je avto udarjen, vendar vozen. Kaj boste storili?

AMZS SVETUJE:
V primeru, da je prišlo do poškodbe vozila s strani neznanega voznika, je potrebno poklicati policijo, ki bo naredila zapisnik. Ta je potreben tako za uveljavljane škode pri zavarovalnici (kasko) kot tudi za prestop meje v državah izven schengenskega območja oziroma v primeru policijske kontrole v državi. Policisti namreč v obeh primerih lahko zahtevajo dokument o prijavi škode.

V primeru, da je povzročitelj poškodbe na vozilu znan, pa je potrebno izpolniti evropsko poročilo. Priporočamo vam, da poslikate tudi mesto nesreče in poškodbe na vozilu, saj bo uveljavljanje škode tako lažje in hitrejše. V primeru nesreče z vozilom registriranim v državi EU, EGS ali Švici bo odškodninski zahtevek reševala zavarovalnica, ki je v Sloveniji pooblaščenka tuje zavarovalnice. V vseh ostalih primerih bo moral oškodovanec odškodninski zahtevek vložiti neposredno na zavarovalnico, kjer je zavarovano vozilo, ki je nesrečo povzročilo, ali na Biro zelene karte v tisti državi.

Na parkirišču pred trgovino ugotovite, da je ena od pnevmatik prazna. Kaj boste storili?

AMZS SVETUJE
V primeru prazne pnevmatike je potrebno vedeti, ali je vozilo opremljeno z rezervno pnevmatiko ali ne. Če ste vešči zamenjave pnevmatike z rezervno, svetujemo, da vozilo predhodno zaščitite, gibanje vozila blokirate s parkirno zavoro, rahlo odvijete vijake na predrtem kolesu, nato pa vozilo dvignete z dvigalko in izvedete zamenjavo kolesa s poškodovano pnevmatiko oziroma uporabite set za krpanje pnevmatik, ki je sestavljen iz kompresorja, polnila in potrebnih priključkov.

Če niste vešči zamenjave pnevmatike z rezervno, svetujemo, da pokličete telefonsko številko 1987 ter na AMZS prijavite zadevo, opišete svojo lokacijo in AMZS mehanik bo ob prihodu na kraj dogodka težavo strokovno odpravil.

Mehaniki AMZS so opremljeni tudi s setom za krpanje pnevmatik in lahko v primeru manjših poškodb pnevmatiko popravijo na samem mestu okvare. Pri uporabi polnila za krpanje pnevmatik se je potrebno držati navodil za uporabo in upoštevati, da polnilo ne bo pomagalo v primeru večjih poškodb pnevmatike. Takrat polnilo luknje ne bo zakrpalo in bo potrebna vleka vozila do vulkanizerja.

V tujini ste zaklenili ključ v avto. Kaj boste storili?

AMZS SVETUJE
V primeru zaklenjenega ključa svetujemo, da pokličete AMZS klicni center na telefonsko številko za klice iz tujine (+386 1 530 53 53). Operater bo poklical partnerski avtomobilski klub države, kjer se vam je zgodil neljub dogodek, in poskrbel za odpravo težave. Mehaniki tujih avtomobilskih klubov imajo (prav tako kot naši mehaniki) posebno orodje in znanje, ki omogoča vstop v vozila tudi brez ključa. Pri tem je potrebno poudariti, da znajo strokovnjaki reševanje zaklenjenih avtomobilov izvesti brez poškodb oziroma posledic na avtomobilu. Če je v vozilu zaklenjen otrok oziroma domači ljubljenček, naj se še posebej poudari, da je zadeva urgentna.

V kolikor bi ocenili, da je odzivni čas predolg glede na razmere (npr. zunanja temperatura) in smatrate na ogroženost otroka/živali v zaklenjenem avtomobilu, je priporočljivo ukrepati takoj - ali poklicati gasilce, policijo ali se odločiti za razbitje enega od stranskih stekel. Pri tem je seveda potrebno poskrbeti za svojo varnost in varnost tistega v vozilu. Potrebno pa je upoštevati tudi dejstvo, da se boste morali v tem primeru z vozilom takoj odpeljati na servis, da vam zamenjajo razbito steklo. V nasprotnem primeru bo vozilo nezavarovano.

Pred motoristično sezono

Rezultati raziskave pred motoristično sezono

Pred začetkom motoristične sezone smo na AMZS med motoristi izvedli študijo o pripravljenosti na novo motoristično sezono in o težavah, s katerimi se motoristi srečujejo na cestah. Sodelovalo je 1.113 motoristov vseh starosti in voznikov različnih vrst motociklov, od potovalnih, naked in enduro, do športnih in chopperjev. V nadaljevanju kratko povzemamo glavne ugotovitve študije, komentarje pa je podal Brane Legan, inštruktor varne vožnje, motorist, AMZS Center varne vožnje.

  • za varnost in vidnost na cesti motoristi premalo poskrbijo, ugotavlja študija AMZS
  • motocikel uporabljamo predvsem za preživljanje prostega časa
  • vsakemu tretjemu motoristu hitrost in način vožnje v skupini pogosto ne ustrezata, to pa je sovoznikom med vožnjo težko sporočiti
  • problem mnogih motorističnih parov je dremotnost sovoznika
  • obraz mora biti med vožnjo pokrit; 85 % motoristov je že zadel ptič ali večji insekt

Motoristična sezona. Večina motoristov (70 %) uporablja motocikel samo v toplih mesecih, manj kot tretjina (30 %) pa preko celega leta. Večina motoristov (68 %) motocikla sicer ne uporablja za vsakodnevne opravke, čeprav je delež tistih, ki ga uporabljajo v vsakodnevne namene tudi velik, skoraj tretjina. Prav tako se večina (57-92 %) motoristov izogiba nočne vožnje, 57 % pa motocikel uporablja tudi za večdnevna potovanja. Rezultati kažejo, da je motocikel prvenstveno namenjen preživljanju prostega časa.

Brane Legan: »Še vedno se motocikel pretežno uporablja v moto sezoni za preživljanje popoldanskega prostega časa, za krajšanje vikenda, dvo- do tridnevna potovanja, nekateri pa se odločijo tudi za daljše dopustniško potovanje. Približno polovica motoristov vožnjo kar dobro obvlada in jim različne situacije ne predstavljajo večjega izziva, druga polovica pa jemlje motocikel le kot način za pobeg iz vsakdana.«

Nezgode. Mnogi motoristi so doživeli različne motoristične nezgode. Približno polovica (44 %) jih je že zdrsnila ali padla po svoji krivdi, četrtini (22 %) je že spustila ali počila pnevmatika, prav toliko (24 %) jih je bilo z motociklom udeleženih v prometni nesreči, 10 % motoristov je med vožnjo odpadel kakšen kos prtljage, veliko večino (85 %) pa je med vožnjo v glavo že zadel kakšen predmet, npr. ptič ali večji insekti. Približno tretjini (31 %) se je že zgodilo, da je sopotnik med vožnjo zaspal, 12 % (vsakemu osmemu motoristu, ki vozi sopotnika) pa se to dogaja pogosto.

Brane Legan: »Rezultati kažejo, da je vožnja motocikla zahtevna in vedno predstavlja tveganje za nastanek različnih nevarnosti. Vzrok je verjetno v tem, da je odgovornost premalo osebno upoštevana (lastna krivda, odpadel kos prtljage). Morali bi preveriti pogoje za vožnjo, zavarovati vse kose prtljage in pravočasno oceniti vozne pogoje ter preprečiti možnosti padca ali zdrsa. Različni predmeti, kot so ptiči ali insekti so vsakdanjost pri vožnji, pa tudi tu se nevarnost povečuje s hitrostjo. Podatek o zaspanosti pa opozarja na celoten sklop vožnje, kjer monotonost voženj lahko povzroči upad pozornosti.«

Vožnja v skupini. Vožnje v skupini so med motoristi priljubljene: večina (66 %) motoristov vsaj občasno vozi v skupini. Ker imajo motoristi različne motocikle, različno znanje in kondicijo, je vožnja v skupini lahko za nekoga prepočasna, za drugega pa prehitra. Zdi se, da je hitrost in strnjenost skupine za mnoge motoriste v resnici problem: kar 1/3 motoristov poroča, da je tempo vožnje občasno ali pogosto prepočasen (39 %), prehiter (33 %) ali pa je skupina po njihovem občutku preveč strnjena (36 %). To je lahko problem, še posebej, ker je komunikacija v skupini med vožnjo omejena. Večina motoristov (84 %) poroča, da se z motorističnimi prijatelji v prostem času tudi sicer družijo.

Vidnost na cesti. Motoristi so na cesti slabo vidni in zaradi tega še bolj kot drugi udeleženci v prometu izpostavljeni nesrečam. Kljub temu polovica (48 %) motoristov poroča, da vsaj občasno vozijo brez dodatne motoristične opreme, kot je npr. jakna, škornji, rokavice, želva. Večina (66 %) motoristov ne uporablja varnostnih dodatkov, ki bi jih na cesti naredili bolj vidne, kot je npr. svetleči brezrokavnik, približno četrtina (22 %) pa jih poroča, da so že vozili motocikel pod vplivom alkohola. Dodaten problem predstavljajo včasih napeti odnosi med vozniki osebnih avtomobilov in motoristi, saj kar 83 % motoristov meni, da so vozniki avtomobilov do motoristov neuvidevni.

Brane Legan: »Mnenja sem, da se še vedno premalo motoristov zaveda pomanjkljive vidnosti ali pa se z uporabo različnih dodatkov za njeno izboljšanje na dodatke preveč zanaša. Odločitev o tem, da voznik ne bo uporabil katerega kosa zaščitne opreme, je odvisna od vrste in namena vožnje, voznik pa mora pravilno presoditi in potem odločiti kaj potrebuje za varno vožnjo. Zaskrbljujoč je podatek o vožnji in alkoholu, saj kar 22 % anketirancev pri tem ne vidi posebne nevarnosti.«

Varnost. Rezultati študije so pokazali, da ima zgolj manjšina motociklov elektronsko varnostno opremo, 40 % ima ABS, kateregakoli od dodatnih varnostnih sistemov, kot so npr. sistem za nadzor stabilnosti ali zdrsa zadnjega kolesa, pa približno vsak peti motocikel (21 %). Večina motoristov (72 %) med vožnjo ne uporablja navigacije. Velika večina motoristov (93 %) redno preverja tlak v pnevmatikah. K varnosti motorista na cesti, je pokazala študija, pripomorejo tudi tečaji varne vožnje, saj kar 95 % motoristov, ki so že bili kdaj na tečaju varne vožnje za motoriste, ugotavlja, da jim je znanje, pridobljeno na tečaju, na cesti prišlo že zelo prav.

Brane Legan: »Spodbudno je razmišljanje o varnosti. Povečana uporaba elektronske opreme je verjetno posledica tega, da kar precej motociklov ni več mogoče kupiti brez ABS, da je nadzor zdrsa mogoče že kar »moderen« za kupca, navigacija je precej vezana na potovanja in je primerljiv podatek z navadami motoristov. Podatek o preverjanju tlaka in pohvala izkušnje s tečajev varne vožnje pokažeta, da je pridobljeno znanje obrodilo sadove ter pričakovanja in je hkrati spodbuda za naše delo.«

Poznavanje kontrolnih lučk

Kontrolne lučke na armaturni plošči v avtomobilu niso za okras

Vse osnovne kontrolne lučke v vozilu pozna približno vsak sedmi slovenski voznik, je pokazala raziskava.

Letošnje poletje je bila v Veliki Britaniji narejena raziskava, ki je pokazala, da so avtomobili v zadnjem času postali tako zapleteni, da velika večina voznikov (98%) ne pozna pomena vseh osnovnih kontrolnih lučk na armaturni plošči. Del problema je gotovo povezan s tem, da se kontrolne lučke med proizvajalci vozil razlikujejo: med 15 najpogostejšimi vozili so našli kar 99 različnih kontrolnih lučk, od katerih jih je bilo samo 12 enakih pri vseh modelih. Dodaten problem se gotovo pojavi zaradi tega, ker se tudi samo število kontrolnih lučk na armaturni plošči med modeli in proizvajalci vozil razlikuje. Največje število različnih kontrolnih lučk po raziskavi ima Mercedes Benz E Class (41), najmanjše število pa Nissan Micra in Volvo S40, ki imata po 21 različnih kontrolnih lučk.

V avtomobilih imamo veliko kontrolnih lučk, njihovo število in oblika pa sta različna od modela do modela vozila. Ali vemo, kaj moramo narediti, ko v avtomobilu zasveti kontrolna lučka?

Raziskava kaže, da med angleškimi vozniki npr. 71% voznikov ni prepoznalo kontrolne lučke za tlak v pnevmatikah, vsak 20 pa je menil, da gre za nekaj v zvezi z motornim oljem ali zavorami. Približno tretjina voznikov ni prepoznala kontrolne lučke za napako pri zračni blazini; 27% pa jih je menilo, da vozilo obvešča, da niso pripeti z varnostnim pasom.

Ostali izsledki študije v Angliji kažejo tudi na to, da se je v zadnjem letu približno četrtini voznikov med vožnjo prižgala katera od kontrolnih lučk, najpogosteje zaradi napak v delovanju motorja, prenizke količine motornega olja ali napake akumulatorja. Približno polovica (46%) vprašanih med vožnjo ni vedela, kaj znak pomeni, v povprečju pa je trajalo kar 12 dni, da so napako, zaradi katere se je kontrolna lučka prižgala, odpravili.

Raziskava med slovenskimi vozniki

Da bi ugotovili, v kakšni meri kontrolne lučke poznajo slovenski vozniki, smo pod okriljem Raziskovalno-razvojnega centra AMZS Centra varne vožnje na Vranskem v oktobru 2013 izvedli podobno študijo. V njej je sodelovalo 2745 voznic in voznikov. Uporabili smo istih 16 simbolov, kot so jih uporabili raziskovalci v Angliji, dodali pa smo še simbol za dinamično kontrolo stabilnosti vozila, ki je poleg ABS zavornega sistema eden najpomembnejših elementov aktivne varnosti v vozilu.


16 osnovnih kontrolnih lučk, uporabljenih v raziskavi med slovenskimi vozniki.

Rezultati raziskave so pokazali, da slovenski vozniki bolje poznajo pomen kontrolnih lučk kot britanski. Med tem, ko 98% britanskih voznikov ne pozna pomena vseh osnovnih kontrolnih lučk na avtomobilu, je takih "samo" 85% slovenskih voznikov. Z drugimi besedami: najpomembnejše kontrolne lučke v vozilu pozna približno vsak sedmi slovenski voznik.

Kontrolno lučko za tlak motornega olja je npr. poznalo 88% slovenskih voznikov,

 

lučko za (previsoko) temperaturo hladilne tekočine je poznalo 94% slovenskih voznikov,

 

kontrolno lučko za polnjenje akumulatorja pa skoraj vsi sodelujoči v raziskavi (99%).

 

 

Več težav so imeli slovenski vozniki s prepoznavanjem kontrolne lučke za delovanje varnostnih blazin. Ta znak je prepoznalo 86% voznikov, 14% pa jih je menilo, da znak kaže odpet varnostni pas.

 

Znak za dinamično kontrolo stabilnosti vozila je poznalo 73% vprašanih voznikov; 11% jih je menilo, da znak kaže ABS zavorni sistem, prav tako 11% pa jih je menilo, da znak pomeni pomrznjeno cestišče.

 

Slovenski vozniki so imeli težave tudi pri prepoznavanju znaka za samodiagnozo motorja znak je prepoznalo 73% voznikov; ena šestina voznikov je menila, da lučka prikazuje težave s tlakom motornega olja (8%) ali težave z nivojem hladilne tekočine (8%).

Slovenski vozniki so imeli nekaj težav tudi s poznavanjem znakov za luči: indikator za sprednje meglenke je poznalo 59% voznikov, 36% jih je menilo, da gre za zadnje meglenke, majhen del vprašanih (1%) pa, da gre za dolge luči.

Odgovori slovenskih voznikov so pokazali, da so se kontrolne lučke, ki kažejo težave z delovanjem motorja, v zadnjem letu kar pogosto prižigale:

  • v zadnjem letu se je znak za samodiagnozo motorja prižgal pri 34% voznikov,
  • znak za polnjenje akumulatorja pri 24% voznikov in
  • znak za tlak motornega olja pri 20% voznikov.

V povprečju je trajalo 9 dni, da je bila napaka, zaradi katere se je kontrolna lučka prižgala, odpravljena.

Mnenja strokovnjakov

Brane Legan (AMZS Center varne vožnje): "Iz predstavljene raziskave, tako angleške, kot naše, se kaže neka slika voznikov, ki jo v AMZS Centru varne vožnje inštruktorji varne vožnje prepoznavamo že lep čas. V prvi vrsti se pojavlja naše opažanje v zmožnosti oz. veščini voznikov v nadzoru armaturne plošče, kjer so ob vseh kontrolnih lučkah še najmanj merilnik količine goriva, temperature motorja in hitrosti. To se odraža kot osnovni problem marsikaterega voznika, in sicer v pravočasnem in učinkovitem usklajevanju vožnje s predpisano hitrostjo v različnih prometnih situacijah. Na osnovi teh opažanj, kot tudi rezultatov raziskave menim, da vozniki med vožnjo ne uspejo pravočasno prepoznati pomembnih kontrolnih znakov, ob tem pa jih poznajo premalo natančno. To je za njihovo varnost zelo pomembno, saj jih opozarjajo, da je nek sistem (ABS, ESP, varnostne blazine) v okvari; znaki za meglenke, dolge luči pa jih seznanjajo, kaj imajo prižgano in jih lahko pravilno tudi uporabljajo ter preklapljajo. Ker imajo vsi ti znaki oziroma lučke svoj pomen in vzrok za vklop, je le-te potrebno poznati, saj omogočajo pričakovano, učinkovito in primerno varno vožnjo. Vse te raznobarvne lučke pač niso za okras."

AMZS služba za tehnične zadeve: "Na podlagi opažanj so voznikom, ki so že imeli izkušnje z okvarami na vozilu, mnogo bolj poznane kontrolne lučke, ki se navezujejo na tehnične okvare vozila (npr. kontrolna lučka za samodiagnozo motorja, kontrolna lučka za previsoko temperaturo motorja, kontrolna lučka za polnjenje akumulatorja) kot ostale, na katere do sedaj še niso bili toliko pozorni.

S sodobno tehnologijo se v vozilih povečuje tudi število kontrolnih lučk in vozniki se res premalo zavedajo, da so v prvi vrsti namenjene predvsem njihovi varni in učinkoviti vožnji. Ker ima voznik v svojem vozilu prvi kontakt s kontrolnimi lučkami, se mora pravilno in hitro odzvati na vsako lučko, ki se prižge na armaturni plošči. Nepravilna odzivnost ima lahko hude posledice za varnost voznika in ostalih soudeleženih v prometu, povzroči pa lahko tudi dodatne okvare in s tem posledično višje stroške popravila.

Za lažje razumevanje kontrolnih lučk je vsako vozilo opremljeno z Navodili za uporabo, kjer so natančno opisane kontrolne lučke in njihov pomen, zato voznikom svetujem, da v primeru prižiga kontrolne lučke, katere pomena ne poznajo, nemudoma pogledajo v omenjena navodila oz. pokličejo AMZS servis, kjer vam bomo strokovno svetovali, kako se pri tem pravilno odzvati in vam pomagali ob morebitni odpravi napake. Namreč, ob pojavu nekaterih kontrolnih lučk, je vožnja lahko tvegana. Takrat je najbolje poklicati AMZS službo za pomoč na cesti in stanje vozila preveriti na servisu."

Sporočilo za javnost o poznavanju kontrolnih lučk v avtomobilu

 

AMZS darilne kartice

Obdarujte izven okvirjev - z darilnimi karticami AMZS. Na voljo v poslovnih enotah AMZS.

Več