Prodaja in vgradnja B.D.F. ročice

Zgodba Aneja Dopliharja

Neljubi dogodek se je zgodil, ko sem se na motorju počutil najbolj sproščenega in bil fizično dobro pripravljen. Nesreča se je zgodila v nekaj sekundah, ves čas sem bil pri zavesti, zato se spomnim vsake podrobnosti. V trenutku, ko sem se po nekaj metrih kotaljenja po progi ustavil, sem začutil močno bolečino v predelu hrbtenice in prsnega koša. Z rokami sem potipal noge in takoj vedel, kakšna je situacija, namreč nog nisem čutil. Takoj zatem se mi je zavrtel film v glavi, "operacija, invalidski voziček, dolga rehabilitacija ..." In mislim, da sem bil že takrat, ko sem čakal zdravniško oskrbo sredi proge, pripravljen, da bom garal, da se spet postavim na noge. Operiran sem bil v UKC Maribor, kamor sem bil z radizelske motokros proge prepeljan s helikopterjem. Tam sem bil v zares dobrih rokah, zdravniško osebje me je lepo sprejelo in zato sem jim hvaležen. Po slabih dveh mesecih sem dobil svoje mesto na URI Soča v Ljubljani, kjer se je moja rehabilitacija šele začela. Naučiti sem se moral praktično vse znova. Od jutranjega presedanja iz postelje na invalidski voziček, do oblačenja, tuširanja, obuvanja ... Vse to je potekalo na delovni terapiji, na fizioterapiji pa sem bil deležen razgibavanja spodnjih okončin, jačanja zgornjega dela telesa, ramenskega obroča in raznih specifičnih vaj, vezanih na mojo poškodbo.
Nikoli nisem niti za sekundo obupal, ker sem se naučil, da se vse zgodi z razlogom in to me navdaja z optimizmom. Res je, da se življenje spremeni, ampak ne na veliko slabše, samo na določene stvari se moraš prilagoditi. Sem pa izredno hvaležen za podporo, ki sem jo imel takoj po poškodbi, to mi je dajalo moč in narisalo nasmeh na obraz. Določenih trenutkov ne bom nikoli pozabil! Hvaležen sem za to, kar imam.

Že od samega začetka, ko sem se odločil, da bo "parakolesarstvo" moja nova disciplina, sem imel željo nekoč imeti sponzorsko vozilo, ki bo dovolj veliko za moje potrebe. Ker je Toyota Slovenija že vrsto let sponzor Zveze za šport invalidov Slovenije, katere član sem, sem si želel, da bi to bila Toyota. Stopil sem v stik s Toyoto Slovenija in z njimi kasneje sklenil sponzorsko pogodbo. V uporabo sem dobil osebni kombi Toyota Proace Verso, za katerega lahko rečem, da je narejen zame. Ker sem paraplegik in uporabljam invalidski voziček, mi prostor, ki ga vozilo ponuja, popolnoma ustreza, tudi pri prevozu svojega kolesa na treninge in tekme. Ker nog zaradi poškodbe ne morem več uporabljati za upravljanje vozila, sem potreboval manjšo predelavo. Ob tem sem seveda takoj pomislil na AMZS, saj vem, da njihovi strokovnjaki na servisu vgrajujejo B.D.F. ročico in da je organizacija prijazna invalidom. To je bil glavni razlog, da predelavo vozila zaupam AMZS. Bil sem lepo sprejet in dobro se spomnim, da sem po predelavi vozilo, ki je bilo popolnoma vozno, samo prevzel. Homologacija in vsi papirji so bili urejeni, kar mi kot osebi na invalidskem vozičku veliko pomeni, saj so mi prihranili veliko časa. Vožnja z B.D.F. ročico je zares enostavna in varna in v vožnji res uživam.

Anej Doplihar – parakolesar in nekdanji motokrosist