AMZS preskus Teslinega sistema avtonomne vožnje FSD (video)

Kot revija članov AMZS, ki svoje bralce obvešča o najsodobnejših tehnologijah iz sveta avtomobilizma – in kot avtomobilski klub, ki skrbi za interese naših članov –, smo tisti hip, ko je Tesla slovenskim lastnikom svojih avtomobilov aktivirala sistem FSD (Supervised) oziroma sistem popolnoma avtonomne vožnje (pod nadzorom), poiskali možnost za temeljit preskus sistema, ki smo ga doslej poznali – in z velikim zanimanjem spremljali – predvsem iz poročanja uporabnikov čez lužo. Da pa naš preskus ne bi bil "okužen" s subjektivnostjo preskuševalca oziroma pisca članka, smo ga zasnovali kot izpitno vožnjo oziroma preskus praktičnega znanja pred komisijo, ki jo je v našem primeru predstavljal kar AMZS-jev najbolj izpostavljeni inštruktor oziroma učitelj vožnje Manuel Pungertnik. Je AMZS-jeva službena tesla model Y opravila izpitno vožnjo?

Ko so pri Tesli 7. septembra objavili, da je uporaba njihovega sistema za popolno avtonomno vožnjo pod nadzorom FSD (Supervised) dovoljena tudi v Sloveniji, so le dan pozneje uporabniki Teslinih avtomobilov z ustrezno različico strojne opreme že lahko posodobili računalniške možgane svojih avtomobilov – in začeli uporabljati sistem. Zelo kmalu smo lahko na družbenih omrežjih zasledili že prve videoobjave samostojnih voženj po Sloveniji – in z zanimanjem prebirali ter poslušali vsesplošno navdušenje nad učinkovitostjo sistema. Le nekaj dni pozneje je na svetovnem spletu viralno zaokrožil video slovenskega uporabnika, ki ga je Teslin FSD sistem brez težav pripeljal na Mangart in nazaj v dolino po najvišje ležeči slovenski cesti, ki sicer s svojimi prepadnimi brežinami na eni strani, živo skalo na drugi in s komaj dovolj širine za varno srečanje dveh avtomobilov predstavlja zahteven vozniški izziv že za dobre voznike, kaj šele za kamere in programsko opremo avtomobilov …

Preden razkrijemo, kako je Teslin FSD opravil z našo izpitno vožnjo, velja bralcem razložiti, kaj FSD (Supervised) sploh je – in kako se razlikuje od tehničnih rešitev za avtonomno vožnjo drugih avtomobilskih izdelovalcev. Zvesti bralci Motorevije veste, da se je AMZS v preteklosti veliko ukvarjal z različnimi vidiki avtonomne vožnje – tako prek sodelovanja v mednarodnih projektih, kot je bil projekt BRAVE, kot tudi s sodelovanjem pri mednarodnih testiranjih različnih sistemov avtonomne vožnje. Nazadnje smo o učinkovitosti sistemov za avtonomno vožnjo pisali letos spomladi, ko smo preskusili sisteme različnih avtomobilov v slabih vremenskih razmerah, pred tem pa smo pozimi objavili zanimiv test sistemov za avtonomno vožnjo BMW-ja in Mercedesa. Mercedesov sistem DRIVE PILOT je bil sploh prvi preskušen sistem 3. stopnje avtonomne vožnje, ki ob nekaj izpolnjenih strogih pogojih dovoljuje, da voznik odvrne pogled od ceste in prometa, odgovornost za morebitno nesrečo pa med delovanjem sistema nosi izdelovalec avtomobila.

FSD zmore veliko, a zahteva nadzor - in odgovornost - voznika

Teslin sistem FSD (Supervised) – kratica FSD pomeni "Full Self-Driving" oziroma popolna avtonomna vožnja, "Supervised" pa pomeni pod nadzorom – je po klasifikaciji SAE avtonomna vožnja 2. stopnje, ki pomeni samostojno pospeševanje, zaviranje in zavijanje ob hkratnem polnem nadzoru in odgovornosti voznika. Gledano strogo po klasifikaciji SAE, Teslin sistem ne zmore (in ne sme) nič več kot sistemi večine drugih izdelovalcev avtomobilov, a v resnici je bistveno zmogljivejši od kateregakoli drugega sistema avtonomne vožnje, ki je na voljo v serijskem avtomobilu. Še več: če ne bi bilo strogih regulatornih oziroma zakonskih zahtev, da mora biti voznik ves čas pozoren na delovanje in pripravljen v vsakem trenutku prevzeti nadzor, bi Teslini avtomobili s tem sistemom lahko vozili povsem sami, z voznikom na zadnji klopi ali celo brez človeka v avtu – in to na vseh oziroma kakršnih koli cestah oziroma voznih površinah, ne le po dodatno in natančno digitaliziranih cestah, kot je to na primer pogoj za delovanje Mercedesovega sistema 3. stopnje avtonomne vožnje.

Dva pristopa, en zmagovalec

Razlog za tako velik razkorak v učinkovitosti sistemov se skriva v povsem različnih tehničnih zasnovah sistemov oziroma pristopu k reševanju izzivov avtonomne vožnje. Medtem ko večina izdelovalcev pri snovanju avtonomnih sistemov uporablja pristop modularne arhitekture, pri kateri je sistem za avtonomno vožnjo razdeljen na različne module – na primer na modul za zaznavanje, modul za načrtovanje in na koncu na modul za vodenje po cesti –, Tesla pri sistemu FSD uporablja napredno globoko nevronsko mrežo. Ta pristop pomeni ogromen odmik od tradicionalne robotike, saj se zanaša na umetno inteligenco namesto na zapleten nabor dragih tipal.

Pri FSD sistemu je strojna oprema zelo minimalistična v primerjavi z drugimi avtonomnimi vozili, ki za nadzor okolice uporabljajo vrteča se LiDAR tipala, radar in ultrazvočna tipala. Tesla uporablja arhitekturo, ki temelji izključno na vidu, saj so Teslini avtomobili opremljeni le z osmimi kamerami visoke ločljivosti.

Ker je nabor tipal tako omejen, mora vse opraviti programska oprema oziroma umetna inteligenca. Videoprenose v živo z osmih kamer zbira vgrajeni računalnik, ki poganja napredne globoke nevronske mreže. Namesto da bi sistem z laserji meril natančno razdaljo do pešca, umetna inteligenca analizira dvodimenzionalne video kadre v realnem času, da izračuna globino, spremlja hitrost objektov in začrta 3D vektorski prostor okolice.

Način človeškega učenja proti načinu strojne logike

Če se vam zdi ta primerjava delovanja različnih sistemov preveč zapletena, jo lahko skrajšamo v poved, da Teslin sistem avtonomne vožnje deluje kot človek in se tudi uči vožnje kot človek, sistemi ostalih avtomobilskih izdelovalcev pa delujejo na podlagi množice različnih tehničnih sistemov, podsistemov in tipal – oziroma strojne logike.

Mimogrede: Teslin FSD za svoje delovanje ne rabi internetne povezave oziroma komunikacije z oddaljenimi strežniki ali z infrastrukturo; vse odločitve umetne inteligence se dogajajo v centralnih računalniških možganih v avtomobilu, ki ves potreben nabor podatkov dobi z občasnimi brezžičnimi posodobitvami sistema ("over-the-air").

VIDEO: Izpitna vožnja? Opravljena (z nekaj pripombami)!

Po prvem preskusu Teslinega sistema FSD je jasno, da v tem merjenju moči različnih tehnologij zmaguje Teslin "človeški" pristop. Le-ta zna namreč že danes samostojno peljati v vseh možnih voznih scenarijih in situacijah – in to z osupljivo natančnostjo, nezmotljivostjo in zanesljivostjo. To smo lahko sami doživeli na naši izpitni vožnji, pri kateri smo v navigacijski sistem naše Tesle Model Y pred sedežem AMZS na Bežigradu v Ljubljani kot cilj vnesli znano gostilno na Katarini nad Ljubljano – in vse ostalo prepustili avtomobilu. Tesla nas je odpeljala s parkirišča, se vključila na severno ljubljansko obvoznico, jo zapustila na izvozu za Podutik in nas po Podutiški cesti mimo odcepa za Toško čelo odpeljala do Šujice in mimo Gabrja do odcepa za Katarino, kjer je zavila na ozko gorsko cesto proti Katarini oziroma Topolu pri Medvodah. Ko smo prišli do omenjene gostilne, smo avtu ukazali, naj nas skozi Medvode in mimo Mednega zapelje nazaj v Ljubljano oziroma pred AMZS na Dunajski cesti.
Kako je minila izpitna vožnja? Kot smo že zapisali: osupljivo natančno in zanesljivo. Ali je bila povsem brez (vozniških) napak? Ne. Ena od očitnejših pomanjkljivosti sistema FSD je manevriranje po tesnih parkirnih površinah, kar se je v našem primeru izkazalo kot zelo počasno zapuščanje parkirnega mesta, dolgotrajno manevriranje skozi ozek prehod AMZS-jevega parkirišča – in kot zapuščanje AMZS-jevega parkirišča skozi napačen izvoz mimo dvignjenih zapornic po levi strani, namesto po desni. Parkirni manevri so po besedah uporabnikov ena od pogostejših pomanjkljivosti sistema FSD.

Samozavesten obvoz, premajhna varnostna razdalja

Edini omembe vreden dogodek med samo preskusno vožnjo se je zgodil na cesti skozi vas, na kateri je na naš vozni pas zapeljal smetarski tovornjak; naša tesla ga je obvozila, pa čeprav je bil naš pogled naprej oviran zaradi tovornjaka, za njim pa je na cesto hotel zapeljati še en avto. Situacija ni bila nevarna, pravilno smo obvozili oviro in nadaljevali pot, a po besedah našega inštruktorja bi morali to storiti malce počasneje oziroma bolj previdno. Vse ostalo pa – opravljeno z odliko: tesla se je pravilno, previdno, a hkrati odločno vključevala na avtocesto - tudi med dva tovornjaka -, pravilno zapeljala na prehitevalni pas, na zadostni razdalji večkrat obvozila kolesarja ali pešca, se pravilno postavljala v križiščih, dosledno upoštevala hitrostne omejitve in nasploh vozila na udobno defenziven, pa prav nič obotavljajoč način.

Le nastavitev varnostne razdalje je bila napačna; zakon pravi, da moramo imeti do pred nami vozečega vozila vselej 2-sekundno varnostno razdaljo, a pri mestni hitrosti smo izmerili le sekundno razdaljo; šele pri večjih hitrostih je avto povečal varnostno razdaljo. Napačna nastavitev?

Izkušnje namesto togih pravil

Preskusno vožnjo smo zaključili navdušeni nad doslednostjo Teslinega sistema, nad mirnim in zelo tekočim načinom vožnje in tudi nad občasno demonstracijo zdrave pameti. Na ozki gorski cesti s številnimi ovinki in nekaj serpentinami do Katarine nad Ljubljano je omejitev hitrosti 90 km/h, kar bi bilo mogoče doseči le z dirkaškim načinom vožnje in veliko tveganja; naš avto je vozil precej počasneje, a še vedno dovolj hitro in predvsem tekoče. Slednje je še en dokaz, kako dober pristop k avtonomni vožnji predstavlja Teslin sistem z umetno inteligenco, ki se ne zanaša na toga pravila.

Zelo strog nadzor 

Kot smo že omenili, mora biti pri vožnji s sistemom FSD voznik ves čas prisoten in pozoren, saj je nenazadnje tudi pravno odgovoren, če gre kaj narobe. Teslin sistem nadzora voznika pri tem ne pozna milosti in ne omogoča odpustkov: zaradi preveč vnetega pogovora s sopotnikom – in zaradi prevečkrat obrnjene glave k sopotniku – sem dobil kar nekaj "modrih" opominov za nezbranost, pa tudi en "rdeč karton", ob katerem avto sistem izklopi. Po naših informacijah ob preveč takšnih "rdečih kartonov" sistem za nekaj časa ni dosegljiv, saj očitno presodi, da voznik ni dovolj "zrel" za varno uporabo sistema FSD.

Ima FSD sploh smisel, če ne smeš gledati naokoli?

Prav ta Teslina zahteva po intenzivnem spremljanju dogajanja s strani voznika utegne biti tudi eden od dejavnikov, ki bo morda koga odvrnil od uporabe sistema FSD. Ker mora biti voznik ves čas tako intenzivno prisoten s pogledom in tudi pravilnim položajem telesa in glave, so počutje in občutki med uporabo sistema zelo podobni, kot če bi avto tudi fizično vozil sam. Tudi uporabniki, ki sistem uporabljajo že dlje časa, poročajo o tej ugotovitvi – in hkrati poudarjajo, da bi bil sistem v resnici dobrodošel in koristen, če bi lahko med vožnjo vsaj občasno pogledali na svoj mobilnik ali morda odgovorili na kakšno sporočilo. Ker tega ne smejo početi, je vožnja s sistemom FSD zelo podobna vožnji brez sistema – oziroma ne prinaša nobenega fizičnega ali psihičnega olajšanja oziroma počitka. Morda je to le naša subjektivna odločitev, ker smo sistem uporabljali le en dan in smo bili malce na trnih, kako deluje? Morda pa se znajo vsakodnevni uporabniki med uporabo sistema res spočiti oziroma razmišljati o čem drugem kot o vožnji?

Izjemna tehnologija, a komu je namenjena?

Na samem začetku uporabe sistema FSD pri nas je še malo prezgodaj govoriti o absolutnih prednostih tega sistema. Zagovorniki takšnega načina avtonomne vožnje izpostavljajo podatke, da se ob vklopljenem sistemu FSD zmanjša verjetnost za manjše in večje trke za 7-krat, za trke zunaj avtoceste pa 5-krat. Tem podatkom je seveda težko oporekati, a vendarle velja pripomniti, da gre za statistično računanje povprečij, ne pa za obljubo za vsakega posameznika. Spodaj podpisani sem na primer traso naše tokratne izpitne vožnje sam za volanom prevozil več kot stokrat, pa na njej nisem povzročil ali doživel še nobene nesreče oziroma trka. Z vklopljenim sistemom FSD torej nisem vozil nič varneje, pri tem pa tudi nisem užival v vožnji.

A vozniki smo si sila različni – nekateri uživamo v vožnji, nekateri pa pač ne. In ti slednji so se izkazali tudi za največje zagovornike Teslinega sistema FSD. Po pregledu in prebiranju tisočev sporočil in izkušenj o delovanju sistema FSD na družbenih omrežjih sem izluščil skupni imenovalec vseh pozitivnih zapisov: veliko takšnim uporabnikom je namreč skupno to, da sicer neradi vozijo, da jim vožnja avtomobila predstavlja breme, da se ne počutijo varne v avtomobilih, da ne zaupajo svojim sposobnostim ali da ne zaupajo drugim udeležencem v prometu. In to je pomembna ugotovitev, ki utegne vplivati tudi na prihodnost tega sistema: ga bodo tudi pri nas uporabljali le tisti, ki se za volanom ne počutijo sproščeno in samozavestno?

Koliko je v resnici vreden FSD?

Prvi lakmusov test oziroma ključni preskus resnične vrednosti Teslinega sistema FSD (Supervised) v Sloveniji bo že podatek, koliko od sedanjih uporabnikov bo po začetnem promocijskem obdobju dveh mesecev, ko je uporaba sistema brezplačna, pripravljenih odšteti 99 evrov na mesec oziroma okroglih 1200 evrov na leto. 
Ob vsem govorjenju o pozitivnem vplivu sistema FSD na prometno varnost in o disruptivnem tehnološkem preboju namreč ne smemo pozabiti, da Tesla (in z njo Elon Musk) s svojimi izdelki zasleduje predvsem zaslužek oziroma dobiček …

Šesti v Evropi

Kako to, da je v Sloveniji dovoljena uporaba sistema FSD?