AMZS uspešno zaključil evropski projekt BRAVE

Novice

Ob koncu projekta so znani rezultati obsežnih raziskav, ki kažejo, da so slovenski vozniki naklonjeni avtonomnim vozilom.


Avto-moto zveza Slovenije je uspešno zaključila evropski projekt na področju raziskav in razvoja avtonomne vožnje BRAVE (BRidging gaps for the adoption of Automated VEhicles), ki ga je v sodelovanju z devetimi partnerji iz sedmih držav izvajala od junija 2017, njegov cilj pa je bil izpopolniti tehnologijo pogojno avtonomnih vozil in jo prilagoditi raznolikim zahtevam v cestnem prometu. Ob koncu projekta so znani rezultati obsežnih raziskav, ki jasno kažejo, kako slovenski vozniki v primerjavi z vozniki v drugih državah sprejemajo uvajanje avtonomnih vozil in avtonomne vožnje.

Evropski projekt BRAVE, ki ga je financirala Evropska unija, se je ukvarjal z raziskovanjem področja avtonomne vožnje in z vprašanjem, kaj prihod vozil, ki bodo znala voziti sama, pomeni za uporabnike oziroma voznike, kaj za posamezno državo in kaj za razvijalce tehnologij avtonomne vožnje. Posebna pozornost v tej raziskavi je bila namenjena potrebam, zadržkom in pričakovanjem udeležencev v prometu za zagotavljanje varnosti ob vpeljavi pogojno avtonomnih vozil v promet.

Decembra 2019 in februarja 2020 je bila izvedena obsežna raziskava, v kateri je AMZS v sodelovanju s partnerji ugotavljal, kako avtonomna vozila dojemajo pešci, kolesarji, motoristi, vozniki osebnih avtomobilov in drugi udeleženci v prometu. Prav tako so bila del raziskave vprašanja glede morebitnih tehničnih, pravnih in etičnih težav, ki bi lahko nastale ob vpeljavi avtonomnih vozil 3. stopnje (to so pogojno avtonomna vozila oziroma CAC (Conditionally Automated Cars), ki lahko v določenih situacijah prevzamejo nadzor nad vožnjo (na primer na avtocestah ali med parkiranjem) – v teh primerih avtomobil postane izvršni in odgovorni sistem, voznik pa lahko spusti volan iz rok, vendar mora ostati pozoren). V raziskavi je sodelovalo več kot 6000 ljudi, starejših od 18 let; na vprašanja so odgovarjali udeleženci v prometu iz sedmih držav, ki so sodelovale pri projektu: Francije, Nemčije, Slovenije, Španije, Švedske, Avstralije in ZDA. V Sloveniji je pri raziskavi sodelovalo 962 ljudi.

V Sloveniji pozitiven odnos do avtonomne vožnje

Ključni del raziskave je bila ocena strinjanja s šestimi trditvami, povezanimi s sprejemanjem pogojno avtonomnih vozil.

Rezultati nakazujejo na pretežno pozitiven odnos slovenskih udeležencev v prometu do avtonomnih vozil 3. stopnje v primerjavi z udeleženci v prometu iz drugih držav. Le anketiranci iz Španije so v tej raziskavi izkazali bolj pozitiven odnos do avtonomnih vozil 3. stopnje. Kažejo pa se vzporednice z drugimi državami pri primerjavi med spoloma: moški na splošno kažejo večjo stopnjo sprejemanja tovrstnih vozil kot ženske,

rezultate raziskave povzame Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije.

Približno polovica vprašanih iz Slovenije se je strinjala (40,2 %) ali zelo strinjala (10,3 %) s trditvijo: »Menim, da bodo zaradi pogojno avtonomnih vozil ceste varnejše.« Le 17,6 % anketirancev meni, da pogojno avtonomna vozila ne bodo imela pozitivnega učinka na prometno varnost. Slovenski anketiranci prav tako jasno odgovarjajo na vprašanje glede potencialne uporabe tovrstnih vozil: približno polovica (51,2 %) se ni strinjala s trditvijo, da ne bodo uporabljali pogojno avtonomnih vozil, ko bodo ta na voljo. V primerjavi z drugimi državami, ki so bile vključene v raziskavo, so slovenski anketiranci pokazali največ zanimanja za uporabo pogojno avtonomnih vozil. S trditvijo »Menim, da bodo pogojno avtonomna vozila zame in za druge udeležence v prometu povzročala težave na cestah.« se je strinjalo 32,7 % vprašanih. Po drugi strani pa se 35 % vprašanih s to trditvijo ni strinjalo ali pa se z njo sploh ni strinjalo. Približno enako število vprašanih (32,3 %) se je vzdržalo jasnega odgovora na to vprašanje.

Tudi pri drugih trditvah se odraža pretežno pozitiven odnos slovenskih anketirancev do pogojno avtonomnih vozil. 59,7 % vprašanih je dejalo, da pričakujejo enostavno komunikacijo s pogojno avtonomnimi vozili. Nadalje se je 46,9 % vprašanih strinjalo, da bodo pogojno avtonomna vozila enostavna za uporabo. Največ vprašanih (kar 75 %) pa se je strinjalo, da bodo pogojno avtonomna vozila uporabna.

Logar dodaja, da so tri glavne prednosti, ki jih slovenski udeleženci v prometu pričakujejo od pogojno avtonomnih vozil, vzdrževanje ustrezne varnostne razdalje, hitrejša odzivnost ob zaviranju v sili in bolj predvidljiv način vožnje. Tri največje zadržke pa predstavljajo potencialne programske napake ali sistemske okvare, možnost vdora v program in posledično upravljanje vozila na daljavo ter prepozen odziv voznika, ko bi sistem zahteval ponoven prevzem človeškega nadzora nad vozilom. Pri opisovanju prednosti in slabosti se slovenski anketiranci v glavnem strinjajo z anketiranci iz drugih sodelujočih držav.

Kljub temu pa študija razkriva tudi nekatere negativne odzive in zadržke. Pojavljajo se dvomi glede zanesljivosti pogojno avtonomnih vozil ter mešana mnenja glede etičnih in pravnih vprašanj. Vse to predstavlja izzive v procesu vpeljave avtonomnih vozil v cestni promet.

Pred uveljavitvijo avtonomnih vozil še številni izzivi

V Avto-moto zvezi Slovenije smo ob zaključku skoraj štiriletnega evropskega projekta BRAVE zadovoljni, da smo imeli tako mi kot slovenski vozniki priložnost sodelovati in prispevati svoj delež znanj ter izkušenj pri razvoju mobilnosti prihodnosti, preizkušati najnaprednejše tehnologije na tem področju in da smo delovali v konzorciju eminentnih partnerjev iz tujine,« meni Logar, ki ob tem izpostavlja: »Četudi so nekateri mediji in del javnosti pred leti pričakovali, da je prihod avtonomnih vozil za ovinkom, so tudi raziskave pri projektu BRAVE pokazale, da tovrsten razvoj mobilnosti s sabo prinaša številne tehnične in druge izzive, s katerimi se je treba soočiti, če želimo, da bo uporaba vozil s sodobnimi asistenčnimi sistemi varna – resničen razmah avtonomne vožnje zahteva spremembo zakonodaje, prilagoditev prometne infrastrukture, določitev pravne odgovornosti ob prometnih nesrečah in številne druge spremembe na področju osebne mobilnosti. Seveda pa je ključno, da bodo sistemi avtonomne vožnje ves čas delovali brezhibno in stoodstotno zanesljivo, ne glede na okoliščine in morebitne moteče dejavnike, ter da bodo z uporabniki komunicirali v maternem jeziku.

Logar poudarja, da vse te novosti zahtevajo izobraževanje in usposabljanje voznikov, da bodo znali pripomočke in sisteme, ki so vgrajeni v vozila, varno uporabljati.

Zato bomo v AMZS s svojimi strokovnjaki še naprej budno spremljali razvoj in skrbeli za ustrezno informiranje in izobraževanje naših članov ter širše javnosti. Dokler samovozečih avtomobilov še ne bo na trgu, bomo v AMZS pozornost namenili spoznavanju uporabnikov z najrazličnejšimi naprednimi asistenčnimi sistemi oziroma varnostnimi pripomočki, ki jih avtomobilski izdelovalci že vgrajujejo v vozila, tudi z namenom spodbujanja njihove uporabe – ti sistemi namreč pripomorejo k udobnejši in varnejši vožnji, z bistveno manjšim tveganjem za nastanek prometnih nesreč. V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem je tako že na voljo individualno usposabljanje voznikov glede uporabe naprednih asistenčnih sistemov v njihovem vozilu.


Dodatni rezultati ter podrobnejše analize raziskave so na voljo v celotnem poročilu javnomnenjske raziskave BRAVE

Spoznajte in preizkusite uporabo naprednih asistenčnih sistemov vašega avtomobila na izobraževanju v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem

Zaključni dogodek projekta BRAVE, na katerem so predstavili rezultate in triletne aktivnosti na področju avtonomnih vozil in asistenčnih sistemov.

Partnerji projekta BRAVE

  • The Swedish National Road and Transport Research Institute VTI; Švedska (vodilni partner)
  • The Union Technique de l'Automobile, du motocycle et du Cycle UTAC; Francija
  • Institut fuer empirische Soziologie an der Universitaet Erlangen-Nuernberg IFES; Nemčija
  • University of Alcalá – Computer Eng. Dept., ISISlab Group UAH; Španija
  • Fraunhofer IAO – Vehicle Interaction Lab FRAUNHOFER; Nemčija
  • Mov’eo Cluster MOVEO; Francija
  • Avto-moto zveza Slovenije; Slovenija
  • Automòbil Club Assistència S.A.U. ACASA; Španija
  • The University of California Berkeley – Institute of Transportation Studies PATH; Združene države Amerike,
  • University of Sydney – Australian Centre for Field Robotics USYD; Australia

Evropski projekt BRAVE je financirala Evropska unija (program Horizon 2020 za raziskave in inovacije).

 

Ključne besede


AMZS raziskavaBRAVEsamovozeča vozilaavtonomna vožnjaavtonomna vozila

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

10

Priljubljenost članka

10

Shrani

Delite s prijatelji