Zaradi alkohola na leto več kot 1500 prometnih nesreč na slovenskih cestah

Zdravje

Varne meje pitja ni!


Podatki Javne agencije za varnost v prometu, po katerih so v letu 2017 več kot 1500 prometnih nesreč pri nas povzročili alkoholizirani povzročitelji, zbujajo skrb. A vse dokler ne pride do tragičnih posledic, je opijanje družbeno sprejeta oblika vedenja, ugotavljajo strokovnjaki projekta SOPA, katerega cilj je ljudi spodbuditi k razmisleku o svojem pivskem vedenju.

Skupaj za odgovoren odnos do alkohola” ali SOPA je nov pristop, ki združuje okoli 600 strokovnjakov in izvajalcev z različnih področij delovanja (zdravstva, sociale, nevladnega sektorja, področja zaposlovanja, policije in lokalnih skupnosti) v prizadevanju, da bi v Sloveniji zmanjšali družbeno sprejetost opijanja.

Ugotavljajo, da Slovenija potrebuje celostni pristop za spreminjanje tako imenovane “mokre kulture,” v kateri mnogi pijejo alkoholne pijače, ker jim nudijo užitek, pomenijo družbeno vezivo ter so del takih ali drugačnih praznovanj in pomembnih življenjskih dogodkov. Ob takšni družbeni kulturi čezmerno pitje obsojajo le redki.

Alkohol poveča tveganje

SOPA voznikov sicer neposredno ne nagovarja, so pa prav vozniki in drugi udeleženci v prometu med tistimi, ki lahko tragične posledice nekritičnega odnosa od pitja alkohola najhitreje občutijo.

Že manjše količine alkohola v krvi zmanjšajo sposobnost za upravljanje vozila: podaljša se odzivni čas, zmanjšuje se pozornost, moteno je ocenjevanje razdalje in hitrosti ter zoženo je vidno polje. Pitje alkohola vpliva na presojo tako, da človek precenjuje lastne sposobnosti in je bolj pripravljen tvegati,

opozarja vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja. Poudarja, da se možnost povzročitve prometne nezgode ob pitju alkohola poveča, in to ne le pri stopnji alkohola v krvi, kot je trenutno dovoljena z zakonom: učinki se pokažejo že pri manjši koncentraciji alkohola v krvi.

 

Temu na nek način pritrjujejo tudi statistike, ki jih je po naročilu AVP pokazala raziskava o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji. Statistika namreč pripisuje največji odstotek prometnih nesreč s smrtnim izidom povzročiteljem, ki imajo najmanjšo količino alkohola v zraku/krvi (0,01–24 mg/ ali 0,01–0,50 g/kg, torej pod zakonsko predpisano mejo; odstotek je šestkrat večji od odstotka treznih povzročiteljev, medtem ko je odstotek povzročiteljev z največjo ugotovljeno količino alkohola štirikrat večji od odstotka treznih povzročiteljev.

Prelomne raziskave

Pri SOPA tudi opozarjajo, da pitje alkohola v majhnih količinah ne pomeni zdravega življenjskega sloga. Pri tem se sklicujejo na rezultate najnovejše svetovne raziskave objavljene v ugledni medicinski publikaciji The Lancet, ki so v tem pogledu prelomni. Pokazale so, da kakršnokoli pitje alkohola že pomeni določeno stopnjo tveganja – torej tudi kozarec vina ali piva na dan. Ena alkoholna pijača na dan tako pri ljudeh, starih med 15 in 95 let, poveča tveganje za zdravstvene težave, povezane z alkoholom, za 0,5 odstotka.

Številke zbujajo skrb

Kot navajajo pri SOPA, raziskave kažejo, da je za 43 odstotkov odraslih Slovencev značilno visoko tvegano pitje alkohola. Vsako leto zaradi razlogov povezanih izključno z alkoholom umre 650 ljudi, skoraj 4000 pa jih je sprejetih v bolnišnico. Tvegano in škodljivo pitje alkohola tako predstavlja enega glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe in nezgode.

Zametki tveganega vedenja se pogosto razvijejo že v mladosti. V Sloveniji kar 40 odstotkov vprašanih 15-letnikov pove, da so alkohol prvič pili že pred svojim 13. letom. Polovica mladoletnikov pa je bila pred svojim 17. letom že vsaj dvakrat opita.

Po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je registrirana poraba alkohola v letu 2016 znašala 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Poleg registrirane porabe alkohola pomeni v Sloveniji veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje. Primerjava podatkov Svetovne zdravstvene organizacije glede registrirane porabe alkohola v obdobju 2003–2014 kaže, da ima Slovenija višjo porabo alkohola v primerjavi z evropsko regijo Svetovne zdravstvene organizacije in tudi v primerjavi z Evropsko unijo.

Posledice čezmernega pitja

Ob čezmernem pitju se kratkoročno poveča tveganje za motnje srčnega ritma, poškodbe doma, na delu in v prometu, nasilje (žrtev ali storilec), nesoglasja doma in na delu, samomorilnost in slabše miselne ter telesne sposobnosti.

Dolgoročno pa se poveča tveganje za okvaro jeter, trebušne slinavke, želodca, povišan krvni tlak, popuščanje srca, možgansko kap, bolezni živčevja, duševne motnje (živčnost, potrtost, nespečnost, motnje spomina, demenca), zasvojenost z alkoholom, rakaste spremembe v ustih, grlu, požiralniku, jetrih, debelem črevesu in dojki ter motnje v spolnosti.

Skorajda ni organa v človeškem telesu, ki ga zloraba alkohola ne bi prizadela. Alkohol je strup, ki deluje škodljivo na vsako celico v telesu, opozarjajo strokovnjaki. Tako je tvegano in škodljivo pitje vzročno povezano z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami. Prej omenjena svetovna raziskava je pokazala, da je bil alkohol leta 2016 v starostni skupini med 15 in 49 let najpogostejši vzrok za smrt, odgovoren za približno desetino smrti.

Prometne nesreče

Alkohol je v Sloveniji pomemben dejavnik tveganja prometnih nesreč. Že omenjena raziskava AVP je pokazala, da je od leta 2011 do 2017 imelo alkohol v izdihanem zraku oziroma v krvi četrtina povzročiteljev prometnih nesreč: 20 odstotkov je imelo več kot 0,24 mg/l oziroma več kot 0,50 g/kg in 14 odstotkov več kot 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku oziroma 1,10 g/kg alkohola v krvi.

Kar 191 voznikov osebnih avtomobilov (38,2 odstotka), ki so povzročili prometno nesrečo s smrtnim izidom, je imelo v krvi alkohol, od tega 150 (30 odstotkov) več kot 0,50 g/kg in 113 (22,6 odstotka) več kot 1,10 g/kg.

Poiščite pomoč

Z vsakim dnem se škoda zaradi pitja lahko še poveča, opozarjajo na spletni strani SOPA. Seveda nihče ne pije alkohola, da bi bil zasvojen – in tudi nihče ne postane zasvojen čez noč. Strokovnjaki pa ocenjujejo, da je z alkoholom zasvojenih več kot desetina odraslih prebivalcev.

Ko opazimo, da čezmerno pitje že pogubno vpliva na naše življenje, zdravje in prizadene naše najbližje, je prav zaradi zasvojenosti s pitjem težko prenehati. Lažje je torej, če se prej zavemo tveganja in če se imamo o tem možnost z nekom pogovoriti ter najti bolj zdrave izbire druženja in načine za spopad s stresom in težavami.

Ljudje se pri opuščanju pitja alkohola sicer poslužujejo različnih pristopov.

Nekateri prenehajo sami, nekaterim je lažje, če se o tem posvetujejo s strokovnjaki, ki jim lahko pomagajo (zdravniki, socialnimi delavci, psihologi, psihiatri …). Le redkim, ki so že zasvojeni, pa uspe, da se alkoholizma rešijo sami brez ustreznega zdravljenja, še ugotavljajo pri SOPA.

Koliko je še varno?

Povsem varnega pitja alkohola ni, so pokazale raziskave. Kljub temu pa so strokovnjaki opredelili neke splošne meje manj tveganega pitja za zdrave odrasle ljudi. Določene so pri dveh mericah na dan za moške in eni merici na dan za ženske (vendar ne vsak dan v tednu). Standardna merica pa pomeni 2,5 decilitra piva, 1 deciliter vina, 0,3 decilitra žganja.

Kam po pomoč?

Pomoč lahko vsak poišče tako v različnih zdravstvenih ustanovah kot tudi v drugih organizacijah. Za tiste, ki želijo ostati anonimni, so na voljo številne spletne informacije in tudi strokovna literatura. Na spletni strani sopa. lahko najdete vse potrebne kontakte in literaturo. Prvi korak je lahko že obisk osebnega zdravnika, ki ima najboljše informacije o tem, kakšna pomoč je na voljo v lokalni skupnosti.

Vsem tistim, ki se srečujete z alkoholom, pa ne veste, kako daleč ste s svojim pitjem, pa svetujemo izpolnjitev anonimnega vprašalnika o uporabi alkohola, ki je objavljen na spletni strani sopa.

Pitje alkohola vpliva na presojo tako, da človek precenjuje lastne sposobnosti in je bolj pripravljen tvegati.

Zasvojenost

Ko opazimo, da čezmerno pitje že pogubno vpliva na naše življenje, zdravje in prizadene naše najbližje, je prav zaradi zasvojenosti s pitjem težko prenehati.

Nazaj