AMZS test letnih pnevmatik 2016

| Pnevmatike

Kmalu bo napočil čas, ko lahko zimske pnevmatike zamenjamo z letnimi in seveda se bo marsikomu spet zastavilo vprašanje: katere pnevmatike naj izberem? Tudi tokrat na to vprašanje lahko odgovorimo z obsežnim AMZS testom letnih pnevmatik dveh dimenzij: 185/65 R 15 H in 225/45 R 17 Y!


Izrazite razlike!

Letošnja zima – vsaj doslej – ni bila prav radodarna s snegom, pa tudi temperature so bile večino zime bolj spomladanske kot prave zimske. A vremena se na dolgi rok ne da napovedovati, zato je že prav, da pozimi na avtomobilih uporabljamo zimske pnevmatike, saj so le te zasnovane za vse razmere, ki jih lahko ponudi zima. A 20. marca se začne pomlad, že 15. marca pa slovenski zakon o pravilih cestnega prometa znova dovoljuje uporabo letnih pnevmatik, a s pristavkom, da mora biti pri vožnji v zimskih razmerah avto opremljen z zimsko opremo.

Tudi tokrat smo test pnevmatik opravili v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi kot so nemški ADAC, avstrijski OAMTC, švicarski TCS. Izvedba takšnega testa je namreč zelo zahtevna: tako logistično kot seveda finančno, takšno sodelovanje pa je zelo dobra rešitev za vse sodelujoče avtomobilske klube in njihove člane, ki svojih voženj ne opravljajo le po domačih cestah, temveč se marsikateri zapelje tudi v tujino.

Naš test pnevmatik že dolgo velja za najbolj merodajnega in kredibilnega med vsemi testi, ki so na voljo porabnikom. Najbolj merodajen je zato, ker z njim preskusimo vse najpomembnejše lastnosti pnevmatik, kar pri letnih pnevmatikah pomeni številne lastnosti na suhi in na mokri cesti (oprijem, zaviranje, vodljivost, splavanje, udobje…), ob tem pa tudi porabo goriva (kotalni upor), glasnost (tako zunaj kot v potniški kabini), predvsem pa tudi obrabo oziroma dobo trajanja pnevmatik.

Le pnevmatike, ki na našem preskusu v vseh glavnih lastnostih (na suhi cesti, na mokri cesti, pri porabi goriva in pri obrabi) dobijo oceno dobro, lahko dobijo skupno oceno dobro oziroma zelo priporočljivo. Če pnevmatika le v eni lastnosti ni na dovolj visoki ravni, dobi nižjo oceno, saj skupna ocena na našem testu v tem primeru ni izračunano matematično povprečje, temveč je odločilna najslabša ocena. Zakaj? Zato, ker so za uporabnika pomembne vse lastnosti pnevmatike, saj ne more izbirati, v kakšnih razmerah se bo vozil, hkrati pa je treba upoštevati tudi primerjavo z drugimi pnevmatikami. Kaj pomaga, če je pnevmatika odlična na suhi in na mokri cesti, če pa z njo prevozite bistveno manj kilometrov kot z drugo pnevmatiko, ki ima sicer podobne lastnosti. Porabnikom želimo z našim testom posredovati čim več informacij, vsak pa na osnovi rezultatov sam izbere ustrezno pnevmatiko. Če na primer nekdo prevozi zelo malo kilometrov, mu podatek o dobi trajanja pnevmatike ni tako pomemben kot nekomu, ki je veliko na cesti.

Izbira ustreznih pnevmatik je vsekakor izjemno pomembna za varno in zanesljivo vožnjo, saj ima avto edini stik s cestiščem zgolj s pnevmatikami, pa še to pri vsaki pnevmatiki le z majhno površino približne velikosti razglednice. Če te štiri “razglednice” ne zagotovijo dobrega stika s cesto, ima avto lahko še tako dobro podvozje oziroma vozne lastnosti, a jih ne bo mogel izrabiti. Seveda pa moramo upoštevati tudi podlago, s katero imajo pnevmatike stik: ta mora tudi biti ustrezne kakovosti, kar pomeni, da mora zagotavljati ustrezen oprijem, ki ga merimo s tornim koeficientom. Če je na primer cesta zelo zglajena, tudi zelo kakovostne pnevmatike težko zagotovijo dober oprijem oziroma je ta bistveno slabši kot na bolj oprijemljivih cestah. Še bolj kot na suhih cestah se to pozna na mokrih cestah, ko voda zapolni vdolbine na površini ceste in s tem zmanjša oprijem v ovinkih, seveda pa podaljša tudi zavorno pot ob zaviranju. Prav zato pnevmatike na našem testu preskusimo v enakih razmerah oziroma na enaki podlagi, saj le tako lahko zagotovimo primerljivost rezultatov.

Kredibilnost testu zagotavlja natančnost meritev v enakih razmerah, ob tem pa tudi dejstvo, da so vse preskušene pnevmatike kupljene na prodajnih mestih po enakih načelih, kot pnevmatike kupujemo običajni kupci in da test poteka ob upoštevanju zahtevnih standardov. Pri tem ne moremo izbirati, v katerih tovarni so pnevmatike narejene, saj lahko pričakujemo, da so vse pnevmatike z enako oznako tudi enake kakovosti. A izkušnje kažejo, da vselej ni tako in da lahko pride tudi do odstopanj. Tako smo v tokratnem testu iz rezultatov izločili pnevmatike iste znamke in enakih oznak, ker smo ugotovili, da so odstopanja med pnevmatikami, izdelanimi v dveh različnih tovarnah, bistveno večja, kot je to običajno.

Zagotavljanje tako visoke stopnje kredibilnosti ima tudi svojo ceno: ne moremo namreč ponuditi ocen za najnovejše pnevmatike, ki na trg prihajajo šele v letošnjem letu in jih lani, ko smo kupili pnevmatike za naš tokratni test, še ni bilo v prodaji. Prav zato tokrat v našem testu ni nekaterih najnovejših pnevmatik, za katere izdelovalci trdijo, da so zelo kakovostne, a bomo to lahko preverili šele z našim naslednjim testom.

Tudi tokrat smo pri izbiri pnevmatik za naš test izbrali pnevmatike, ki so primerljive s svojimi oznakami na nalepkah, ki naj bi kupcu povedale, kakšna je njihova kakovosti pri zaviranju na mokrem, pri porabi goriva in glede glasnosti. Ko kupujete pnevmatike po priporočilih našega testa, je pomembno, da preverite tudi oznake pnevmatik in jih primerjate z oznakami, ki so objavljene v tabeli ob vsaki pnevmatiki. Dokaj pogosto se namreč zgodi, da so na trgu pnevmatike istega izdelovalca z enakim imenom in dimenzijo, a z različnimi oznakami glede njihovih lastnosti.

Sedaj pa podrobneje o rezultatih v obeh dimenzijah.

Dimenzija 185/65 R 15 H

Med 16 preskušenimi pnevmatikami dimenzije 185/65 R 15 hitrostnega razreda H (do 210 km/h) z oznako najmanj C za oprijem na mokrem, ki jih največ uporabljajo majhni avtomobili, pa tudi nekateri avti nižjega srednjega razreda, jih je kar sedem dobilo oceno dobro oziroma zelo priporočljivo, šest pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, ena pnevmatika je dobila oceno pomanjkljivo oziroma priporočljivo z omejitvami, ena pnevmatika pa je dobila oceno slabo in njena uporaba ni priporočljiva. Naš preskus smo opravili z renaultom cliom.

Pnevmatike, ki so dobile oceno dobro, so se izkazale s svojo uravnoteženostjo pri vseh lastnostih. Te pnevmatike so: vredestein sportrac 5, continental contipremiumcontact 5, dunlop sport bluresponse, goodyear efficientgrip performance, hankook kinergy eco K425, nokian line in kumho ecowing ES01 KH27. Nekatere izmed teh pnevmatik imajo izstopajoče lastnosti: tako je bila Continentalova pnevmatika najboljša na suhi cesti, Vredesteinova najboljša na mokri cesti, Dunlopova pnevmatika je izstopala na suhi cesti in pri majhni porabi goriva, Goodyearova pnevmatika je bila druga najboljša na mokri cesti. Hankookova, Nokianova in Kumhova pnevmatika so se izkazale z uravnoteženimi lastnostmi na dovolj visoki ravni, da so dobile skupno oceno dobro.

Večina pnevmatik, ki je dobila skupno oceno zadovoljivo, si je to “prislužila” z nekoliko slabšimi lastnostmi na mokri cesti. Izjema je Savina pnevmatika intensa HP, ki se je uvrstila takoj za najboljšimi zaradi nekoliko slabših lastnosti na suhi cesti, medtem ko se je na mokri cesti lahko enakovredno kosala z najboljšimi pnevmatikami. Povsem drugače je pri Bridgestonovi pnevmatiki turanza T001 in Nexenovi pnevmatiki N blue HD plus, ki sta se zelo dobro izkazali na suhi cesti, toda na mokri cesti imata obe pnevmatiki precejšnje slabosti. Precejšnje slabosti na mokri cesti imata tudi Barumova pnevmatika brillantis 2, ki pa se sicer odlikuje z majhno obrabo, in Semperitova pnevmatika comfort-life2, ki ima tudi dokaj majhno obrabo. Lahko bi rekli klasično nasprotje: majhna obraba, a na račun lastnosti na mokri cesti.

To velja tudi za Michelinovo pnevmatiko energy saver+, ki upravičuje svoje ime z najmanjšo porabo goriva in tudi daleč najmanjšo obrabo, kar pomeni, da z njo prevozite največ kilometrov, toda te lastnosti gredo na račun slabših lastnosti na mokri cesti. Michelin pa je pnevmatiki energy saver+ povzročil konkurenco kar v lastni hiši s celoletno pnevmatiko crossclimate, ki pa je bila v tej dimenziji med našim preskusom na voljo le v hitrostnem razredu V in ne v H, kot vse ostale preskušene pnevmatike. Njene lastnosti so zelo podobne kot pri pnevmatiki energy saver+, torej zelo majhna obraba, dobra na suhi cesti, manjše slabosti na mokri cesti, še zlasti pri splavanju. Ker so celoletne pnevmatike namenjene uporabi celo leto, bomo preverili tudi njene lastnosti na snegu in ledu, njene dosežke pa primerjali z lastnostmi drugih celoletnih pnevmatik, rezultate pa objavili letos jeseni.

Infinityjeva pnevmatika ecosis je edina pnevmatika, ki se z najboljšimi pnevmatikami ni mogla povsem enakovredno kosati tako na suhi kot na mokri cesti, a njene slabosti niso posebej izrazite: na mokrem je dobila enako oceno kot Michelinova pnevmatika energy saver+.

Kaj vse naj bi zagotavljale pnevmatike, kaže oznaka Nankangove pnevmatike green-sport eco2+, a gre zgolj za domišljijo marketinških strokovnjakov, ki bi želeli s takšno oznako prepričati kupce. A resnica je, da Nankangova pnevmatika ni niti “zelena”, niti ekološka, saj ima največjo porabo goriva med vsemi preskušenimi pnevmatikami, na mokri cesti pa so njene lastnosti slabše od vseh tekmic razen ene in so zadostovale le za oceno pomanjkljivo. A kot rečeno: gre še slabše. To je dokazala pnevmatika GT radials champiro VP1, ki je že na suhi cesti pokazala izrazite slabosti, na mokri cesti pa so njene lastnosti enostavno slabe in zato je seveda tudi skupna ocena lahko zgolj slabo. Ni presenetljivo, da je izdelovalec že poslal na trg svojo novo pnevmatiko, a seveda je tudi preskušena še vedno na voljo.

Še nekaj podatkov, kaj pomenijo razlike na mokrem: pri zaviranju na asfaltni cesti je razlika v zavorni poti med najboljšo in najslabšo pnevmatiko 11 metrov oziroma 37 odstotkov, na betonski cesti celo 17,4 metra oziroma 41,3 odstotka, pri vzdolžnem splavanju je razlika v hitrosti 18,4 km/h oziroma 21,2 odstotka.

Z našim testom smo ugotovili, da se oznake za oprijem na mokrem na pnevmatikah, ki so jih zapisali izdelovalci, ne skladajo z resničnim stanjem. Le oznaki na Kumhovi in Nokianovi pnevmatiki (oznaka B) ustrezata dejanskemu stanju. Pri Bridgestonovi in Continentalovi pnevmatiki je bilo odstopanje malenkostno, le 1 – 2 odstotka od zapisanega razreda. Kar šest pnevmatik je bilo boljših od zapisanih oznak in bi lahko imelo za razred boljšo oznako. Pri Michelinovi, GT Radialovi, Nankangovi in Dunlopovi pnevmatiki je odstopanje od zapisane oznake približno 10 odstotkov, pri Goodyearovi in Hankookovi pnevmatiki pa približno 6 odstotkov.

V tabeli ne boste našli rezultatov za Pirellijevo pnevmatiko cinturato P1 verde, saj smo ugotovili velike razlike v kakovosti med pnevmatikami, ki so bile narejene v dveh različnih Pirellijevih tovarnah: v Romuniji in v Turčiji. Razlike so bile tako velike, da bi pnevmatike iz romunske tovarne dobile oceno dobro, pnevmatike iz turške tovarne s slabšo kakovostjo pa oceno zadovoljivo, saj je bila na primer pri zaviranju na mokrem razlika 14 odstotkov, prav tako so bile velike razlike pri vodljivosti na mokrem. Če bi želeli objaviti rezultate, bi morali zagotoviti, da bi bil celoten test opravljen s slabšimi pnevmatikami, za kar pa je bilo že prepozno, ob nakupu pnevmatik pa nismo mogli predvideti tolikšne razlike med pnevmatikami z enako oznako, a iz različnih tovarn, zato smo se odločili, da rezultatov ne objavimo, saj kupci ob nakupu praviloma ne morejo izbirati mesta izdelave pnevmatik. Pri Pirelliju so razlike utemeljili s tem, da po pomoti v turški tovarni ni bila spremenjena specifikacija izdelave pnevmatik na enak način kot je bila v romunski tovarni, a da je napaka sedaj odpravljena.

Pri porabi goriva je bila razlika med najboljšo Michelinovo pnevmatiko energy saver+ in najslabšo Nankangovo pnevmatiko 4,1 odstotka, kar pomeni 2 decilitra na 100 km.
Pri merjenju obrabe so štiri pnevmatike dobile najboljšo oceno zelo dobro. Najmanjšo obrabo je imela Michelinova pnevmatika enegy saver+, a vse štiri – ob Michelinovi še Barumova, Semperitova in GT radialova pnevmatika – so imele slabše lastnosti na mokri cesti.

Dimenzija 225/45 R 17 Y

V dimenziji 225/45 R 17, ki jo uporabljajo avtomobili srednjega razreda, smo preskusili 16 različnih pnevmatik hitrostnega razreda Y (do 300 km/h) in z oznako za oprijem na mokrem najmanj C. Štiri pnevmatike se dobile oceno dobro oziroma priporočljivo, enajst jih je dobilo skupno oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, ena pnevmatika pa je dobila oceno pomanjkljivo in je njena uporaba priporočljiva le ob upoštevanju omejitev zaradi lastnosti pnevmatike.

Kot zelo uravnotežene pnevmatike na visoki kakovostni ravni so se izkazale Continentalova pnevmatika contisportcontact 5, Esa-Tecarjeva spirit 5 UHP, Pirellijeva P zero in Vredesteinova ultrac vorti, vse štiri pa so dobile oceno dobro. Continentalova pnevmatika se je izkazala z najboljšimi lastnostmi tako na suhi kot na mokri cesti, pnevmatika švicarskega izdelovalca ESA-Tecar pa z najmanjšo porabo goriva. Pirellijeva pnevmatika se je izkazala z zelo dobrimi lastnostmi na mokri cesti, saj je bila skoraj enakovredna najboljši Continentalovi pnevmatiki, Vredesteinova pnevmatika pa z dobrimi lastnostmi na suhi cesti.

Med enajstimi pnevmatikami, ki so dobile oceno zadovoljivo, jih je večina – kar devet – to oceno dobilo zaradi slabših lastnosti na mokri cesti, le Uniroyalova pnevmatika je takšno skupno oceno dobila zaradi lastnosti na suhi cesti, Michelinova pnevmatika pa zaradi večje obrabe.

Savina pnevmatika intensa UHP, Hankookova ventus S1 evo2 K117, Nokianova zline in Yokohamina advan sport V105 so s svojimi lastnostmi na mokri cesti zelo blizu meji, ki na mokrem deli dobre pnevmatike od zadovoljivih, medtem ko ima ostalih pet pnevmatik izrazito slabše lastnosti na mokri cesti.

Edina pnevmatika, ki je dobila oceno pomanjkljivo, je Maxxisova victra sport VS01, ki je še za stopnjo slabša na mokrem, še zlasti pri vodljivosti.

Pnevmatike te dimenzije (nizkega preseka 45) in hitrostnega razreda Y naj bi na suhi cesti poudarjale svojo športno zasnovo, a to velja le za pet izmed 16 pnevmatik: Continentalovo, Yokohamino, Vredesteinovo, Michelinovo in GT Radialovo. Najdlje od športnosti sta Uniroyalova in Fuldina pnevmatika, zato sta obe za svoje lastnosti na suhi cesti, še zlasti za vodljivost in zagotavljanje varne vožnje, dobili oceno zadovoljivo.
V zavorni poti na suhi cesti pri zaviranju pri hitrosti 100 km/h do zaustavitve med pnevmatikami ni velikih razlik: razlika med najboljšo in najslabšo pnevmatiko je 3,1 metra, pri zaviranju na mokrem od hitrosti 80 do 20 km/h na mokri cesti 5,4 metra, na betonski cesti pa 7,1 metra.

Pri porabi goriva je razlika med najboljšo Esa-Tecarjevo in najslabšo Yokohamino pnevmatiko 7,4 odstotka, kar pomeni razliko v porabi 4 decilitre goriva na 100 km.

Glede obrabe oziroma števila prevoženih kilometrov so tri pnevmatike dobile najvišjo oceno zelo dobro. Najbolje med vsemi pnevmatikami se je izkazala Savina intensa UHP, za njo pa sta Fuldina in Yokohamina pnevmatika. Najnižjo oceno so dobile Michelinova, Toyova in GT Radialova pnevmatika, saj prevozijo približno le 60 odstotkov razdalje – manj kot 30.000 km, kot jo prevozi Savina pnevmatika oziroma le 80 odstotkov kot je povprečna obraba vseh preskušenih pnevmatik.

Preverili smo tudi skladanje oznake za oprijem na mokrem, ki jo za vsako pnevmatiko ugotovi izdelovalec, z rezultati na našem testu. Dve tretjini oznak se je skladalo z našimi ugotovitvami, pri nekaterih pa smo ugotovili kar precejšnja odstopanja – v obe smeri. Tako sta bili odstopanji od meje za razred A pri Nokianovi in Michelinovi pnevmatiki 2 – 3 odstotke, pri Hankookovi 5 odstotkov, pri Yokohamini pa kar 11 odstotkov. Povsem nasprotno pa je s Semperitovo in Savino pnevmatiko, saj imata slabši oznaki kot so njune lastnosti v resnici. Če bi pri Semperitu takšno odločitev še lahko opravičili s previdnostjo pri označevanju, pa ima Savina pnevmatika oznako C, a je s svojimi lastnostmi povsem na robu razreda A, torej bi lahko brez kakršnihkoli težav imela vsaj oznako B, če iz previdnostnih razlogov že ne A.

Marsikdo bo verjetno pogrešal rezultate nekaterih uveljavljenih pnevmatik kot so dunlop sport maxx RT, goodyear eagle F1 A.2, bridgestone potenza S001, kumho KU39. Teh pnevmatik ni v našem testu, ker so izdelovalci za letošnje leto napovedali naslednice teh pnevmatik ali pa so jih temeljito spremenili, ob začetku našega testiranja pa niso bile na voljo za nakup, zato jih seveda tudi nismo mogli vključiti v test.

Precejšnje razlike v kakovosti

Naš tokratni test je še enkrat več pokazal, da so razlike med pnevmatikami precejšnje, pri nekaterih pa celo zelo velike, pa tudi, da se na oznake na pnevmatikah ne gre zanašati, saj ne dajo zanesljivega odgovora o kakovosti pnevmatik – naš test pač!

Z zimskimi pnevmatikami poleti?

Marsikdo razmišlja, da bi se z zimskimi pnevmatikami vozil tudi poleti, saj bi se izognil menjavi pnevmatik ali pa bi obrabljene zimske pnevmatike zvozil do konca. Zimske pnevmatike morajo imeti namreč po naših predpisih najmanj 3 mm globoke kanale, letne pnevmatike pa 1,6 mm.

Kaj tvegate, če tudi poleti vozite z zimskimi pnevmatikami?

Letne in zimske pnevmatike razlikujejo predvsem v obliki tekalne površine in uporabljeni gumeni zmesi na tekalni površini, saj le tako lahko v vremenskih razmerah, za katere so konstruirane, kakovostno opravijo svoje delo. Z našim testom smo ugotovili, kolikšne so razlike med različno obrabljenimi zimskimi pnevmatikami pri različnih temperaturah.
Na suhi cesti smo primerjali letne in zimske pnevmatike pri spomladanskih temperaturah 10 do 13 stopinj in poletnih 35 stopinjah Celzija. Največja težava zimskih pnevmatik pri poletnih temperaturah je daljša zavorna pot. Pri zaviranju pri hitrosti 100 km/h je zavorna pot lahko daljša do 16 metrov. Manjša kot je globina profila in večje kot so temperature tako asfalta kot zraka, daljša je zavorna pot. Pri poletnih temperaturah se poslabša tudi oprijem zimskih pnevmatik in njihova vodljivost.
Na mokri cesti, kjer smo meritve opravili pri približno 25 stopinjah Celzija, ni bistvenih razlik pri zaviranju. Zimske pnevmatike z dobrimi lastnostmi pri zaviranju tudi pri poletnih temperaturah nimajo daljše zavorne poti kot letne pnevmatike. Ne gre pa spregledati, da zaradi majhne globine kanalov hitreje pride do splavanja (akvaplaninga), saj pnevmatike težje spodrivajo vodo.

Slovenski predpisi o pnevmatikah

Pravilnik o delih in opremi vozil glede pnevmatik predpisuje:

  • Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozila ali v soglasju k registraciji vpisane v rubriki »dovoljene pnevmatike« ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila razen v primeru namestitve pnevmatik z večjo nosilnostjo ali kategorijo hitrosti.

    Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 tone, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti, poleg zahtev v prvem odstavku tega člena, vse pnevmatike enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).

    Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.

    Globina kanalov v dezenu pnevmatik (merjena na mestu ob kazalniku obrabe) mora biti po obsegu in širini na pnevmatikah vozil na kategorij M1 (osebni avtomobili) in N1 (lahki dostavniki) ter njihovih priklopnih vozilih najmanj 1,6 mm.

    Razlika v globini kanalov dezena pnevmatik na isti osi ne sme biti večja od 5 mm.

    Pnevmatik za vozila kategorij M1 in N1 se ne sme narezovati.

    Obnovljene pnevmatike se smejo uporabljati na vozilih, če imajo oznake za mero, nosilnost in kategorijo hitrosti ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena v homologiranem obratu za obnovo pnevmatik.

    Izjema so rezervne pnevmatike tipa T za začasno uporabo, s katerimi so originalno opremljena rezervna kolesa. Voznik mora upoštevati največjo dovoljeno hitrost uporabljane pnevmatike, njihova uporaba pa je omejena le na čas do zamenjave poškodovane pnevmatike.

    Rezervno kolo lahko nadomesti ustrezna naprava ali pripomoček, ki ga je predvidel izdelovalec vozila, ali pnevmatika, ki omogoča vožnjo tudi ob predrtju (praznovozna pnevmatika).
Ključne besede

AMZS testPnevmatikeLetneTest pnevmatik

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Glavni in odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj