Varnost: Pedal za plin kot zavora?

Električni pogon v avtomobile ne prinaša zgolj energetske spremembe, temveč posega tudi v vozniške navade. Dejstvo je, da je vožnja električnega avtomobila v marsičem precej bolj enostavna in za voznika manj stresna. Vozniki se navdušujejo nad hipno odzivnostjo motorja, manj pogonskimi tresljaji, tišjo vožnjo in vse bolj tudi nad sistemom “one pedal drive” oziroma tehniko vožnje, pri kateri s pomočjo elektrodinamičnega rekuperacijskega zaviranja električni pogon vozniku omogoča zaviranje s pedalom za plin. To pomeni, da voznik s pedalom za plin lahko pospešuje in ob odmiku noge s pedala še zavira s prilagodljivo stopnjo rekuperacije oziroma pojemka. Z AMZS inštruktorjem varne vožnje Mitjo Jeseničnikom smo preverili, kaj tak sistem pomeni za vozniško udobje, a tudi za prometno varnost.

Sistem “one pedal drive” predstavlja eno od ključnih prednosti električnega pogona, ki omogoča izkoriščanje energije zavornega pojemka. V procesu elektrodinamičnega zaviranja se energija pojemka pretvori v elektriko in s pomočjo visokonapetostnega krmilnika shranjuje v pogonski akumulator. Moč oziroma učinek takega rekuperacijskega zaviranja brez dodatne uporabe klasičnega pedala zavore, ki sproži mehansko-hidravlični sistem zaviranja na zavornih kolutih, je pri sodobnih električnih avtomobilih večstopenjsko nastavljiv. To pomeni, da voznik običajno na obvolanskih stikalih nastavi stopnjo odziva rekuperacijskega zaviranja in potem ob odmiku noge s pedala za plin avto prične samodejno zavirati glede na nastavljeno stopnjo rekuperacije. Samodejni pojemek sproži še zavorne luči, ki zasvetijo kljub temu, da voznik ne uporablja klasičnih zavor. Nadgradnja večstopenjske rekuperacije pa je sistem vožnje z rekuperacijskim zaviranjem na pedalu za plin, ki ga ponuja že večina sodobnih električnih avtomobilov. Med prvimi novodobnimi električnimi modeli je ta sistem voznikom ponudil BMW v modelu i3, ki je bil prvi električni avto, s katerim je bilo mogoče s pomočjo rekuperacijskega zaviranja zavirati do popolne zaustavitve avtomobila. Ta sistem so hitro nadgradili še ostali izdelovalci; pri Oplovi amperi-e in Nissanovemu leafu so ga predstavili z oznako “one pedal drive”. Danes je ta sistem že dobro uveljavljen pri večini izdelovalcev, pri voznikih pa še vedno deli mnenja glede uporabe. Večina se jih navdušuje nad njegovim učinkom in udobjem. Skeptiki pa pravijo, da jim ta način vožnje ni naraven in kljub dejstvu, da je z njim mogoče v povprečju opraviti že več kot 80 odstotkov vseh zavornih posegov med vsakdanjo vožnjo, opozarjajo, da mora klasični mehansko-hidravlični način zaviranja ostati v zavesti vsakega voznika. To pri sistemu rekuperacijskega zaviranja na pedalu za plin ni več samoumevno, saj se je ta sistem zmožen celo učiti in prilagoditi vozniškemu slogu posameznega voznika.

Dobrodošla nadgradnja vozniškega udobja, ki celo skrajšuje odzivni čas zaviranja

Z električnim avtomobilom, novo Renaultovo “katrco”, smo se odpeljali v AMZS center varne vožnje na Vransko in preverili, kaj tak sistem vožnje na enem pedalu pomeni za prihodnost vožnje in prometne varnosti. Izkušeni inštruktor Mitja Jeseničnik uporabo tega sistema in tehniko vožnje z vidika voznika vidi kot najvišjo stopnjo udobja in kot najbolj enostavno vožnjo z najmanj truda:

Ta sistem daje najboljši občutek, ker dejansko dve izjemno pomembni funkciji opravljaš z eno nogo in pri njem ni tistega prehoda noge, kar se konec koncev vedno občuti kot udobje. Predvsem pa je boljši tudi odzivni čas. Iz vsega naštetega je definitivno dobrodošla rešitev.

Pomislek AMZS inštruktorja varne vožnje: “Kaj pa zaviranje v sili?”

Mitja Jeseničnik pa se z vidika učitelja vozniških spretnosti hitro dotakne tudi glavnega pomisleka uporabe tega sistema: “Težavo vidim v tem, da s tem sistemom dejansko ne moremo učinkovito zavirati v sili. Druga stvar pa je dejstvo, da bo noga “počasi” pozabila na sunkovito reakcijo. Zakaj? Zato, ker se kot voznik preveč ukvarjam samo s tem, kako popuščam pedal za plin in hkrati s tem rešujem večino zavornih posegov, noge pa dejansko več ne premikam na zavorni pedal.” 
Pri tem Mitja Jeseničnik pravi, da noga ne obremeni več zavore tako, kot bi jo pri zaviranju v sili: “Sploh ni več tistega pravega pritiska oziroma udarca po zavori, saj pedal plina na drugi strani v večini primerov potiskamo zelo nežno. Na dolgi rok v tem trenutku nihče ne ve, kako se bo uporaba takega sistema poznala pri prometni varnosti. Kot inštruktorja vožnje me torej skrbi, ali bodo vozniki v prihodnje še znali ustrezno zavirati v sili, ko je potrebno čim hitreje in čim bolj silovito pritisniti na pedal zavore.” Mitja Jeseničnik opozarja, da je to še toliko večji problem, ker o tem na ta način razmišlja le inštruktor varne vožnje in ne voznik: “Vozniki o tem ne razmišljajo, ker jim ta sistem prinaša udobje. To je največja težava, saj bo voznikom nenadna sprememba še toliko bolj v breme, ker že sedaj učinkovito zaviranje v sili večini voznikov – ne glede na pogon – predstavlja kar velik izziv.”

Se že opazijo spremembe pri zavorni učinkovitosti voznikov električnih avtomobilov?

Ključno vprašanje je, ali kot inštruktor že opaža, da ljudje izgubljajo zavorni refleks zaradi tega novega načina (pre)uglajenega zaviranja. Mitja Jeseničnik pojasni: “To bi težko rekel. Zelo težko rečem, da zaradi tega sistema vozniki električnih vozil ta trenutek zavirajo slabše. Zato, ker pri nas na tečajih varne vožnje vedno delamo po navodilu učinkovitega zaviranja in načeloma pri vseh udeležencih zaviranje v sili potem deluje dobro. Edino, kar opažamo, je, da vozniki v prvem poskusu zavirajo tako nežno, da je nam kot inštruktorjem včasih grozno te stvari dejansko potem komentirati. Zato, ker za učinkovito zaviranje v sili potrebuješ res močno silo, ljudje pa zelo težko zares močno pritisnejo na zavoro. Kot inštruktor vožnje vem, kako močno je potrebno pritisniti zavoro, in vidim, kako na tečaju vozniki na začetku res težko zavirajo dobro.” Mitja poudarja, da je “one pedal drive” sicer dobra rešitev, ki pa bo šele čez čas pokazala, ali utegne res negativno vplivati na prometno varnost. Že sedaj namreč pri zaviranju v sili, ko je denimo sproženo še opozorilo proti naletu, varnostni sistem tlak v klasičnih zavorah poveča na maksimum, kar vozniku omogoča učinkovito pomoč pri zaviranju v sili, tudi če premalo odločno pohodi pedal zavore.

Trening nog in možganov: prepoved uporabe e-pedal zaviranja do popolne zaustavitve

Mitja Jeseničnik opaža, da so se tudi v avtomobilski industriji že zbudili varnostni mehanizmi glede tega sistema: "Ali je ta sistem res pravi za prihodnost varne vožnje, se že sprašujejo tudi inženirji, ki so ponekod začeli omejevati njegove zmogljivosti. Kitajski izdelovalci avtomobilov so sistem že omejili na način, da z njim ni mogoče zavirati brez uporabe pedala zavore do popolne zaustavitve. Da avto zaustaviš, je tako potrebno nogo premakniti s plina na zavoro in s tem je voznik že primoran vzdrževati trening zavornega ukaza. To je dober ukrep."

Nasvet voznikom

Izkušeni AMZS inštruktor voznikom pri uporabi novih tehnologij svetuje izobraževanje v praksi. Na cesti pa predvsem zbrano vožnjo: “Menim, da se kritičnim situacijam najbolje izognemo s predvidevanjem. To pa pomeni izobraževati se na področju varnosti, na cesti biti z mislimi in razmišljati o tem, da gre lahko tudi kaj narobe. S tem bomo naredili največ za prometno varnost. Še vedno je največji problem v tem, da pogosto pač ne razmišljamo o nevarnosti in premalo predvidevamo potek dogodkov. Običajno kar sedemo v avto in vozimo, kot da bo na cesti vedno vse v najlepšem redu in se nam nič ne more zgoditi. Na ta način pač tvegamo in to je tisto najhujše, saj potem na trenutke pozabljamo, da smo v avtu in vozimo na slepo, ker začnemo zraven delati še druge stvari. Potem se hitro zgodijo tisto najhujše. Če bomo razmišljali o tem, da smo na cesti, da je to okolje, kjer se srečujemo tako stari kot mladi, tako dobri kot slabi, si bomo na lahko najbolj pomagali in ob tem bodo na naši strani zagotovo učinkoviteje delovali tudi varnostni sistemi.”

V AMZS center varne vožnje na trening zaviranja v sili

Vsi vozniki vemo, da zavorni pedal v avtu obstaja. Vsi tudi vemo, da bi ga rutinsko morali znati uporabiti pri zaviranju v sili, ampak kljub temu izgubljamo to rutino. Temu dejstvu pritrjuje tudi Mitja: “Mi pa žal vemo, ker vidimo, da rutinsko ljudje ne bodo znali zavirati v sili, ko bo to potrebno.” 
Zato je pomembno, da rutina zaviranja ne sme postati rutinsko opravilo. Kaj ta na videz nerazumljiva fraza pomeni v praksi razloži inštruktor: “Zato bi bilo definitivno dobro, da na vsake toliko časa na kakšni manj prometni cesti pogledamo v vzvratna ogledala in, če ni nikogar za nami, poskusimo zavirati “na polno”, tako da ABS sistem res naredi svoje, da pnevmatika naredi svoje. Kot vozniki pa ta pomemben občutek nekako poskušamo potem zadržati čim dlje časa v svojem telesu – no, pa v mislih tudi. To nam bo prišlo prav, da bomo vedeli, na kakšen način se mi in avto odzovemo v taki situaciji. Nikakor pa tega ne počnite na glavnih cestah in v gostem prometu. Pridite k nam, na naš poligon, kjer boste to pomembno veščino preizkusili in vadili do osvojitve v povsem varnem okolju.”