Vonj v avtu – prijeten, moteč ali celo nevaren?

Kdor je v svoji vozniški karieri zamenjal nekaj različnih avtomobilov, dobro ve, da vsak avto diši drugače. Značilen vonj v notranjosti avtomobilov je nekaterim voznikom prijeten, nekaterim pa moteč. A ko vonj postane premočan oziroma preoster, se pojavi upravičeno vprašanje, ali močan vonj vpliva na počutje oziroma na zdravje voznika in potnikov.

Vonj v avtih je pravzaprav produkt izhlapevanja lepil, oblazinjenja in umetnih mas, ki sestavljajo avtomobilsko notranjost. Hlapi nevarnih snovi in prevelike koncentracije teh hlapov pa so lahko tudi nevarne. Zato je EU avtomobilskim izdelovalcem postavila nove omejitve; od avgusta prihodnje leto (2027) bodo pri homologaciji novih vozil na evropskih trgih veljale nove mejne vrednosti koncentracije formaldehida v potniških kabinah novih avtomobilov. V sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi in pod vodstvom nemškega ADAC smo zato pri AMZS opravili prvi test vonja v avtomobilih: pod drobnogled (oziroma pod tipala merilnih naprav) smo vzeli pet različnih avtomobilov različnih starosti in izmerili oziroma ocenili raven nekaterih hlapov oziroma kemikalij, ki jih v kabino oddajajo materiali, ki sestavljajo kabine avtomobilov. 

Prihodnje leto strožja merila

Za na novo registrirana vozila bo od 6. avgusta 2027 veljala mejna vrednost vsebnosti formaldehida 0,062 mg/m³. Trenutno obstaja samo preventivna vrednost, ki znaša 0,10 mg/m³ in je priporočilo nemške organizacije AIR za vrednosti ozračja notranjih prostorov. Za formaldehid je značilen oster vonj, ki ga mnogi ljudje zaznajo že v nizkih koncentracijah. V notranjosti avta izhaja predvsem iz umetnih mas, lepil, tekstila in pen v sedežih. Formaldehid lahko povzroči lokalno draženje oči in zgornjih dihalnih poti in je razvrščen med rakotvorne snovi.
Formaldehid je najbolj očitna kemična spojina vonja avtomobilske kabine, a vonjamo seveda še marsikaj drugega. Različna starost preskušenih avtomobilov je pomembna za raziskavo vpliva starosti avtomobila oziroma njegovih sestavnih delov. Vsi vemo, da se z leti nekateri elementi avtomobilske notranjosti v kemičnem smislu spreminjajo; novi avtomobili dišijo drugače kot stari oziroma rabljeni. Na vonj v avtu vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer temperatura ali delovanje klimatske naprave: tudi to smo upoštevali, ko smo v naših preskusnih avtomobilih merili vsebnosti formaldehidov, benzenov, ksilolov in hlapnih organskih spojin.

Pet avtomobilov različnih starosti v laboratoriju

Da bi čim bolje razumeli nastanek vonjav (oziroma hlapov škodljivih snovi), smo pod drobnogled vzeli štiri avtomobile: VW golfa eTSI, ki je bil ob prvih meritvah star 39 dni, nato pa smo isti avto izmerili še po 200 dneh; dacio spring, staro 92 dni; BYD seala 6 DM-i touringa, starega 116 dni; in hyundaija kono hybrid, staro 216 dni.
Za meritve, ki jih je ADAC opravil v sodelovanju s Fraunhoferjevim inštitutom za gradbeno fiziko (IBP), smo avtomobile postavili v preskusno komoro, kjer so simulirali tri za vsakdanje značilne načine uporabe: pri temperaturi okolice (23 stopinj Celzija), pri na soncu parkiranem avtu in v avtu neposredno po zagonu motorja oziroma zračenja s klimatsko napravo. Metodološko meritve sledijo mednarodnemu standardu za določanje hlapnih organskih spojin (VOC) v kabinah, zračne vzorce pa so strokovnjaki dobili prek cevk na določenem mestu v notranjosti vozila.

Ocena vonja

Natančne kemijske meritve zraka v avtomobilu odkrijejo veliko, ne pa vsega; nekatere kemikalije imajo vonj, nekatere pa ne, zato je bil del našega preskusa tudi subjektivna, človeška ocena vonja. To smo ovrednotili z ocenami od 1 do 5, oziroma od subjektivne ocene “vonj ni zaznaven” do ocene “zelo intenziven”.
Dacia spring je v obeh scenarijih (meritve pri temperaturi okolice in meritve v vročem avtu) dosegla najboljše ocene. BYD seal 6 DM-i touring je bil z oceno 3,5 pri obeh scenarijih nekoliko slabši, Hyundaijeva kona hybrid pa z ocenama 3,0 in 3,5 nekako na sredini. Vonj v Volkswagnovem golfu je tako v novejšem kot rabljenem stanju pri temperaturi okolice dobil oceno 3,0, slabše – z oceno 4,0 – pa se je odrezal, ko je bila notranjost segreta.

Škodljive snovi v avtomobilu

V središču meritev so bile hlapne organske spojine (volatile organic compounds – VOC).

Gre za kemične snovi, ki pri sobni temperaturi prehajajo v zrak. V novem avtomobilu je običajno mogoče izmeriti več kot 150 različnih snovi. Povzete so v vrednosti TVOC (total volatile organic carbon), pomembnem kazalcu kakovosti zraka. Visoke koncentracije hlapnih organskih spojin lahko povzročijo oster vonj, glavobole in draženje sluznic. Vsebovane so v najrazličnejših materialih (lepilih, barvnih lakih, čistilih), lahko pa so tudi naravnega izvora. Poleg tega smo posebej izmerili tudi za zdravje pomembne skupine snovi – predvsem karbonile, kot je formaldehid, in aromatske ogljikovodike, kot so benzen, toluen, etilbenzen, ksileni in stiren. Nekatere od teh spojin so razvrščene med rakotvorne oziroma potencialno rakotvorne snovi.

Za referenco smo uporabili referenčne vrednosti že omenjene organizacije AIR za vrednosti ozračja notranjih prostorov. Pri zmernih temperaturah smo pri vseh preskušenih avtomobilih izmerili nižje vrednosti formaldehida od bodoče mejne vrednosti EU (0,062 mg/m³) in trenutne preventivne vrednosti (0,10 mg/m³). V vročih kabinah pa so bile izmerjene vrednosti tako pri golfu kot pri dacii spring in sealu 6 DM-i nad preventivno vrednostjo. Takoj, ko se prižge klimatska naprava, se izmerjene vrednosti hitro znižajo.  

Tudi meritve benzena so odkrile, da v večini avtov vrednosti ne presegajo začasnih mejnih vrednosti, le golf je to vrednost presegel. Pri meritvah ksilola, hlapnega organskega topila, ki lahko draži oči in sluznico ter povzroča glavobol in omotico, smo ugotovili, da BYD-jev seal 6 presega preventivno vrednost v obeh scenarijih, torej pri sobni temperaturi in v vroči kabini. Pri meritvah hlapnih organskih spojin so vsi avtomobili presegli referenčno vrednost 0,95 mg/m³, 39 dni star golf in 116 dni star BYD pa sta to vrednost presegla kar za petkrat. Vredno je omeniti še, da medtem ko se koncentracija hlapnih organskih spojin z aktivnim prezračevanjem zniža, ta v BYD-jevem avtu ostane visoka tudi po vklopu klimatske naprave.

Po preskusu: brez nevarnosti za zdravje

Če strnemo oziroma povzamemo naš preskus vonjav, lahko zatrdimo, da vonjave v nobenem od preskušenih avtomobilov ne predstavljajo neposredne nevarnosti za zdravje.

A kljub temu lahko zapišemo tudi, da visoke temperature v notranjosti avtomobila praviloma pomenijo večje koncentracije škodljivih snovi. Ugotovili smo tudi, da so te pri visokih temperaturah višje v novejših avtomobilih kot pa starejših, kar je nekako pričakovano, saj so vsi materiali in lepila še novi oziroma "sveži".

Vse skupaj potrjuje, da izdelovalci avtomobilov pazijo tudi na ta vidik uporabe, a vseeno še ostaja prostor za izboljšave. Pri nekaterih snoveh je treba dosledneje ukrepati, zlasti ker se v avtih vozijo tudi potniki iz občutljivejših skupin prebivalstva (otroci in starejši). AMZS zato zahteva, da izdelovalci dosledno upoštevajo ustrezna priporočila o emisijah v notranjosti vozil že ob izdelavi. Nova mejna vrednost za formaldehid je pomemben prvi korak, poraja pa se vprašanje, ali bo ta vrednost upoštevana oziroma kako se bodo kupci lahko prepričali vanjo.

Kaj lahko storimo, če nas vonj v avtu (preveč) moti?