Slovenci naklonjeni avtonomnim vozilom

AMZS že nekaj let sodeluje v mednarodnem projektu BRAVE (BRidging gaps for the adoption of Automated VEhicles), o čemer smo v preteklosti že nekajkrat pisali. Ob koncu projekta so znani rezultati obsežnih raziskav, ki jasno kažejo, kako slovenski vozniki v primerjavi z vozniki v drugih državah sprejemajo uvajanje avtonomnih vozil in avtonomne vožnje.

Tehnični razvoj avtonomnih vozil je v polnem zamahu. Naslednja stopnja avtonomnosti, ki bo na voljo, je 3. stopnja po lestvici združenja avtomobilskih inženirjev (SAE Level 3). To so pogojno avtonomna vozila oz. CAC (Conditionally Automated Cars); tovrstna vozila lahko v določenih situacijah prevzamejo nadzor nad vožnjo - na primer na avtocestah ali med parkiranjem. V teh primerih avtomobil postane izvršni in odgovorni sistem, voznik pa lahko spusti volan iz rok, vendar mora ostati pozoren. Kljub hitremu tehničnemu napredku pa se še vedno soočamo z določenimi težavami, ki jih je treba odpraviti. Mednje sodijo način človeškega prevzema nadzora nad vožnjo, interakcija pogojno avtonomnih vozil z ostalimi udeleženci v prometu in obnašanje pogojno avtonomnih vozil v neizogibnih trčenjih oziroma vprašanje odgovornosti v primerih, ko je trčenje povzročilo pogojno avtonomno vozilo.

Raziskava BRAVE

Tehnični razvoj pogojno avtonomnih vozil ter odziv splošne javnosti nanje sta temi projekta BRAVE, ki ga financira Evropska unija (www.brave-project.eu). V mednarodnem projektu AMZS sodeluje z nemškim inštitutom za empirično sociologijo (IfeS) in osmimi drugimi partnerji. Cilj projekta je izpopolniti tehnologijo pogojno avtonomnih vozil in jo prilagoditi raznolikim zahtevam v cestnem prometu. Posebna pozornost v tej raziskavi je bila namenjena potrebam, zadržkom in pričakovanjem udeležencev v prometu, za zagotavljanje varnosti ob vpeljavi pogojno avtonomnih vozil v promet.

Decembra 2019 in februarja 2020 je bila izvedena obsežna raziskava, v kateri smo ugotavljali, kako avtonomna vozila dojemajo pešci, kolesarji, motoristi, vozniki osebnih avtomobilov in drugi udeleženci v prometu. Prav tako so bila del raziskave vprašanja glede morebitnih tehničnih, pravnih in etičnih težav, ki bi lahko nastale ob vpeljavi avtonomnih vozil 3. stopnje. V raziskavi je sodelovalo več kot 6000 ljudi, starejših od 18 let; na vprašanja so odgovarjali udeleženci v prometu iz sedmih držav, ki so sodelovale pri projektu: Francije, Nemčije, Slovenije, Španije, Švedske, Avstralije in ZDA. V Sloveniji je pri raziskavi sodelovalo 962 ljudi.

Bomo sprejeli avtonomna vozila?

Ključni del raziskave je bila ocena strinjanja s šestimi trditvami, ki so bile povezane s sprejemanjem pogojno avtonomnih vozil. Približno polovica vprašanih iz Slovenije se je strinjala (40,2 %) ali zelo strinjala (10,3 %) s trditvijo: “Menim, da bodo zaradi pogojno avtonomnih vozil ceste varnejše.“ Le 17,6 % anketirancev meni, da pogojno avtonomna vozila ne bodo imela pozitivnega učinka na cestno varnost. Slovenski anketiranci prav tako jasno odgovarjajo na vprašanje glede potencialne uporabe tovrstnih vozil: približno polovica (51,2 %) se ni strinjala s trditvijo, da ne bodo uporabljali pogojno avtonomnih vozil, ko bodo ta na voljo. V primerjavi z drugimi državami, ki so bile vključene v raziskavo, so slovenski anketiranci pokazali največ zanimanja za uporabo pogojno avtonomnih vozil. S trditvijo “Menim, da bodo pogojno avtonomna vozila zame in za druge udeležence v prometu povzročala težave na cestah,” se je strinjalo 32,7 % vprašanih. Po drugi strani pa se 35 % vprašanih s to trditvijo ni strinjalo ali pa se z njo sploh ni strinjalo. Približno enako število vprašanih (32,3 %) se je vzdržalo jasnega odgovora na to vprašanje.

Tudi pri drugih trditvah se odraža pretežno pozitiven odnos slovenskih anketirancev do pogojno avtonomnih vozil. 59,7 % vprašanih je dejalo, da pričakujejo enostavno komunikacijo s pogojno avtonomnimi vozili. Nadalje se je 46,9 % vprašanih strinjalo, da bodo pogojno avtonomna vozila enostavna za uporabo. Največ vprašanih (kar 75 %) pa se je strinjalo, da bodo pogojno avtonomna vozila uporabna.

Prednosti in slabosti

Tri glavne prednosti, ki jih slovenski udeleženci v prometu pričakujejo od pogojno avtonomnih vozil, so: vzdrževanje ustrezne varnostne razdalje, hitrejša odzivnost ob zaviranju v sili in predvidljivejši stil vožnje. Tri največje zadržke pa predstavljajo: potencialne programske napake ali sistemske okvare, možnost vdora v program in posledično upravljanje vozila na daljavo ter prepozen odziv voznika, ko bi sistem zahteval ponoven prevzem človeškega nadzora nad vozilom. Pri opisovanju prednosti in slabosti se slovenski anketiranci v glavnem strinjajo z anketiranci iz drugih sodelujočih držav.

V Sloveniji pozitiven odnos do avtonomne vožnje

Rezultati raziskave nakazujejo na pretežno pozitiven odnos slovenskih udeležencev v prometu do avtonomnih vozil 3. stopnje v primerjavi z udeleženci v prometu iz drugih držav. Le anketiranci iz Španije so v tej raziskavi izkazali bolj pozitiven odnos do avtonomnih vozil 3. stopnje. Kažejo pa se vzporednice z drugimi državami, če si ogledamo primerjavo med spoloma: moški na splošno kažejo večjo stopnjo sprejemanja tovrstnih vozil kot ženske.

Kljub temu pa študija razkriva tudi nekatere negativne odzive in zadržke. Pojavljajo se dvomi glede zanesljivosti pogojno avtonomnih vozil ter mešana mnenja glede etičnih in pravnih vprašanj. Vse to predstavlja izzive v procesu vpeljave avtonomnih vozil v cestni promet.
Dodatni rezultati ter podrobnejše analize raziskave so na voljo v celotnem poročilu javnomnenjske raziskave BRAVE.

Avtorja sta sodelavca Inštituta za empirično sociologijo (IfeS) na univerzi FAU, Erlangen - Nürnberg, Nemčija

Avtorja: Bernhard Schrauth, Dr. Walter Funk