Pravi prijatelj: Previdno pri spletnih nakupih s Kitajske

Janez Tomc je AMZS-jev strokovnjak za homologacijske postopke, pri katerih se kot zanesenjak in velik poznavalec ter ljubitelj avtomobilske dediščine najraje ukvarja s starimi avtomobili. V okviru AMZS storitve ugotavljanja tehnične skladnosti se srečuje s številnimi izzivi in težavami, ki jih pogosto povzroči prehiter ali nespameten nakup. Vsem, ki razmišljajo o uvozu starodobnika, Janez Tomc na primer svetuje, naj bodo pozorni na njegovo izvirno stanje …

V dobi prehoda na elektromobilnost raste priljubljenost stradobnikov in starejših avtomobilov z zbirateljskim potencialom, ki so tik pred tem, da dobijo status starodobnika. Kaj morajo ljudje paziti, ko razmišljajo o nakupu takšnega avtomobila iz tujine?

Predlagam, da si ogledajo avte, ki so starejši od 30 let in ki že izpolnjujejo pogoje za starodobnika. Pri teh avtih se namreč ne preverja več tehnične skladnosti, pač pa samo pravilno identifikacijo po uredbi ZMV1. Se pravi, da tak avto ni nujno skladen s predpisi Evropske unije, mora pa biti izviren oziroma original, ker gre za ohranjanje tehnične dediščine in ima status ljubiteljskega vozila. Če pa je avto naknadno predelan, kar je pogosto značilno za avte iz ZDA, ne more dobiti statusa izvirnika in se lahko zaplete že pri identifikaciji, kar običajno pomeni velike stroške, da avto znova spravimo v izvirno stanje. Večkrat se srečam s primeri, ko nekdo želi uvoziti lep avto, ki pa ima dodane karoserijske elemente, večja platišča in še kaj, kar  ni homologirano za evropski trg. Takšen avto ni več starodobnik. Pri novejših avtomobilh je manj težav, saj so naši in ameriški predpisi pri teh avtih že precej bolj usklajeni. 

Ali se v postopku homologacije srečate s kakšnim res lepo ohranjenim starodobnikom v popolnoma originalnem stanju?

Skoraj vsak teden. Prejšnji mesec smo imeli v obravnavi renault 19 z dobrimi 40 tisoč prevoženimi kilometri. Avto je bil kot nedotaknjena časovna kapsula. Še vedno se očitno najdejo čudoviti originalni avtomobili. Neverjetno je, kaj vse še imamo v slovenskih garažah.

Kaj pa spletni nakupi raznih poceni vozil, triciklov, električnih motociklov in majhnih tovornih vozil s Kitajske?

Pri nakupu poceni vozil s Kitajske svetujem veliko previdnosti. Redno se srečujemo s primeri, ko ljudje v spletnih trgovinah kupijo poceni skuterje, tricikle in celo mikro avtomobile, ki pa nimajo evropske homologacije. Kitajski trgovci kupce preslepijo s tem, da izdajo nek homologacijski dokument, ki se na koncu izkaže za neveljavnega ali celo ponarejenega. Kupci plačajo tudi 2000 ali 2500 evrov za neko zanimivo vozilce, ki pa ga potem pri nas ni mogoče registrirati. Tovrstna vozila praviloma niso narejena po evropskih standardih in jih tudi ni mogoče predelati, da bi tem standardom ustrezala. Vsem, ki si ogledujejo takšna vozila, svetujem, naj vozila najdejo pri slovenskih zastopnikih, ki poskrbijo za evropsko homologacijo. To se vidi že v deklaracijski tablici, vozilo pa mora imeti veljaven COC dokument. Po tem hitro prepoznamo, da je vozilo narejeno po evropskih standardih.

Meni v resnici ni nič težko. Če se s homologacijskimi postoki profesionalno ukvarjaš že že desetletja, potem že nekaj veš. So pa še vedno posamezni primeri, ki ti postavijo izzive in jih moraš raziskati oziroma podrobno preučiti. Vedno se najde kakšen primer, ki ga še nisi imel.

Kaj pa razne najdbe pod kozolci in graražni zakladi brez dokumentacije? V mislih imam predvsem stare Tomosove mopede ali vespe brez ohranjene dokumentacije?

Da, to je možno urediti po 30. členu Zakona o motornih vozilih, v katerem je zapisano določilo,  ki ga mnogi ne poznajo. V zakonu namreč piše, da je moralo vozilo v Slovenijo priti pred 1. majem 2004, kar mora lastnik dokazati, lahko tudi s pričami. Če pa tak moped pripelje iz tujine ali ga nekje kupi brez papirjev, pa takpno vozilo nima urejenega lastništva in tega ne more dokazati, saj je krivo pričanje po kazenskem zakoniku kaznivo dejanje. Zagrožena je celo zaporna kazen do treh let. Kar nekaj takih primerov je prišlo do nas, ko za moped ali vespo do 50 kubikov ni bilo mogoče dokazati lastništva in smo homologacijo pač morali zavrniti. Če kupite tak motor, ker je vabljivo poceni, se prej dogovorite z lastnikom, da uredi vsa dokazila o lastništvu. Kupec tega ne more storiti naknadno in lahko se celo zgodi, da je takšen moped nekje v tujini omenjen v kakšni bazi ukradenih vozil. To pa lahko na sodišču novemu lastniku povzroči zelo velike težave.

Kateri so tisti najbolj občutljivi primeri, pri katerih homologacijski postopek najhitreje “pade?”

Najbolj so delikatne predelave, kjer je nekaj na vozilu predelano oziroma nameščeno naknadno  - v tujini ali pa pri nas. Največkrat se zaplete, če vgrajena oprema ali predelani deli nimajo ustrezne tehnične dokumentacije ali certifikatov, ki bi potrjevali ustreznost ter kakovost. Ponavadi se že na pogled izkaže, da so ti sestavni deli daleč od kakovosti originalnih elementov. Če torej dodatno opremo kupujete v tujini, se prej pozanimajte glede kompatibilnosti in kakovosti. Najbolje je vgraditi opremo, ki je čim bližje originalu ali je tovarniško odbrena.