‏Dnevne luči z napako

| Predpisi

‏Dnevne luči - torej luči, ki se samodejno prižgejo ob zagonu motorja - poznamo že vrsto let. V veliko državah, med njimi je tudi Slovenija, je uporaba dnevnih luči (ali zasenčenih) obvezna. Že od leta 2011 pa je vgradnja takih luči obvezna tudi za vse nove avtomobile na trgih EU. A pri večini avtomobilov imajo takšne dnevne luči veliko pomanjkljivost; svetijo le spredaj, zadaj pa ne.


Spredaj svetlo, zadaj temno


‏Dnevne luči so dodatne luči na avtomobilu, ki svetijo manj močno kot zasenčene ali katere druge luči; luči se prižgejo samodejno ob zagonu motorja. Dnevne luči v primerjavi z zasenčenimi, dolgimi lučmi ali meglenkami porabijo precej manj električne energije, kar še zlasti velja za vse bolj razširjene LED dnevne luči.
‏Da dnevne luči veliko pripomorejo k večji varnosti, ni sporno; osvetljen avto je pač bolj viden od neosvetljenega, kar ne velja le v razmerah slabše vidljivosti, ampak tudi v svetlih, sončnih dneh. Dokaz za to so motocikli, pri katerih prižgan žaromet - in s tem vidnost - velja za enega od osnovnih elementov varne vožnje.

‏Dnevne luči v vsakem avtu, ne pa tudi v vsaki državi

‏Dnevne luči so od leta 2011 obvezen del opreme vsakega avtomobila, ki pridobi tipsko homologacijo v državah EU, a to še ne pomeni, da je obvezna tudi uporaba teh luči. To področje ureja vsaka država zase, zato so tudi ureditve zelo različne. V Sloveniji je uporaba dnevnih luči že nekaj časa obvezna - pod dnevne luči naša zakonodaja šteje posebne dnevne luči, s katerimi so opremljeni novejši avti, ali pa prižgane zasenčene luči v avtih, ki nimajo vgrajenih posebnih dnevnih luči. A že v naši soseščini so pravila drugačna. Na Hrvaškem je uporaba dnevnih luči obvezna le v v zimskem času, v Avstriji je predpisana le ob slabši vidljivosti, v Italiji pa je obvezna uporaba dnevnih luči le na avtocestah in cestah zunaj naselja - zunaj naselja je treba imeti prižgane dnevne luči tudi na Madžarskem.
‏Slovenskih voznikov takšna različnost predpisov ne sme skrbeti, prav tako se jim ni treba ukvarjati s prižiganjem in ugašanjem dnevnih luči; prižgane jih imajo lahko tudi tam, kjer ni zapovedana obvezna uporaba - pa še bolj vidni so. Edina izjema je Grčija, kjer je ob jasnem vremenu in dobri vidljivosti uporaba dnevnih luči prepovedana.

‏Spredaj da, zadaj ne

‏Prometni strokovnjaki in tudi uporabniki oziroma udeleženci v prometu se torej strinjamo, da je uporaba dnevnih luči koristna. Tudi zato še bolj v oči bode dejstvo, da kot dnevne luči veljajo le luči spredaj - zadaj pa ne. Ko je vreme lepo in vidljivost dobra, to ne predstavlja težave, saj je avto tudi od zadaj dobro viden tudi brez prižganih luči. A že deževno vreme in pršec izpod koles lahko temeljito zakrijeta zadnji del avtomobila, ki se vozi pred nami - če nima prižganih tudi zadnjih luči, ga opazimo precej pozneje, kot bi ga, če bi imel prižgane tudi zadnje luči. Enako velja za dele cest, ki so speljane skozi gozd; kar naenkrat avto pred nami ni več tako viden kot na odprtih delih ceste. Tudi pozimi, ko je zimsko sonce nizko nad obzorjem in nam sveti v oči, težje opazimo neosvetljen avto, ki vozi pred nami.

‏Samodejni vklop žarometov premalo odziven

‏Veliko sodobnejših oziroma novejših avtomobilov je opremljenih s sistemom samodejnega prižiganja zasnečenih luči. Sistem prek svetlobnih tipal zazna slabše svetlobne razmere v okolici avta in nato samodejno vklopi zasenčene luči. Sistemi - njihova učinkovitost in odzivnost - se od avta do avta razlikujejo, le redki pa delujejo zares odzivno. Trd oreh običajno predstavljajo že predori; pri marsikaterem avtu se samodejne zasenčene luči prižgejo šele globoko v predoru - pri avtocestnih hitrostih to lahko pomeni tudi nekaj-deset ali nekaj-sto metrov vožnje v predoru z od zadaj neosvetljenim avtom.
‏Tovrstni samodejni sistemi imajo praviloma tudi previsoko nastavljen prag prepoznavanja slabših svetlobnih razmer; skoraj noben takšen sistem kot slabšo vidljivost ne zazna vodnega pršca izpod zadnjih koles, zaradi katerega v deževnem vremenu na vidimo obrisov avta pred nami. Seveda tudi slepečega sonca nad obzorjem tovrstni sistemi ne prepoznajo kot slabše vidljivosti - in zato ne vklopijo zasenčenih luči.
‏Samodejni žarometi so vsekakor koristni, saj prevzamejo skrb vklapljanja zasenčenih luči in s tem razbremenijo voznika, a delujejo premalo odzivno in imajo previsok prag prepoznavanja slabih svetlobnih razmer, da bi se nanje lahko stoodstotno zanesli.

‏Za vidnost je odgovoren - voznik

‏Ob tako zasnovanih in uzakonjenih dnevnih lučeh mora za dobro vidnost svojega avtomobila še vedno skrbeti voznik sam. To mu tudi nalaga zakon, ki pravi, da mora voznik poskrbeti, da “ob zmanjšani vidljivosti praviloma uporablja zasenčene žaromete ali meglenke ali kombinacijo teh žarometov”. Če je torej vidljivost zmanjšana - in pod vidljivost šteje tudi vidnost lastnega avtomobila - mora voznik vklopiti zasenčene luči, s čimer vklopi tudi zadnje luči.
‏Ob zdravi pameti, z nekaj obzirnosti do drugih udeležencev v prometu in ob pozornosti do težav ne bi smelo priti; ko opazimo, da zaradi vremenskih ali svetlobnih razmer slabše vidimo avto pred nami, moramo najprej sami prižgati svoje zasenčene luči. Če bomo tako počeli vsi udeleženci v prometu, težav z vidljivostjo in vidnostjo ne bo. Druga rešitev je še bolj učinkovita; ne glede na vgrajene dnevne luči na našem avtu lahko ob vsakem zagonu motorja enostavno vklopimo tudi zasenčene luči - to velja tudi za avtomobile s samodejno vklopljivimi žarometi, pri katerih moramo premakniti stikalo luči z oznake “A” (avtomatski način) na oznako za vklop luči. Takšen ukrep se ob vgrajeni sodobni tehniki zdi sicer odveč, je pa stoodstotno zanesljiv - tako nas ne more presenetiti noben predor, ploha ali bleščeče sonce v očeh.

‏Poziv izdelovalcem in zakonodajalcem

‏Nekateri avtomobili ob sprednjih dnevnih lučeh res samodejno vklopijo tudi zadnje luči - a ti so še redkejši kot tisti, katerih samodejni vklop luči deluje zadovoljivo hitro in odzivno. Zato vse avtomobilske izdelovalce pozivamo, da dnevne luči zasnujejo tako, da bodo delovale tako spredaj kot zadaj. Tehnično je to zelo enostavno izvedljivo, prav tako takšna rešitev ne pomeni bistvenega dodatnega obremenjevanja električnega omrežja v avtomobilu. Vse več avtov je (in bo) tako ali tako opremljenih z energetsko varčnimi in zanesljivimi LED lučmi.
‏Pozivamo pa tudi zakonodajalce, naj takšno razširitev dnevnih luči predpišejo z zakonom. Če so lahko kljub temu, da uporaba dnevnih luči ni obvezna v vseh državah, prisilili avtomobilske izdelovalce k obvezni vgradnji dnevnih luči, jih bodo zelo enostavno tudi k temu, da dnevne luči svetijo tudi zadaj.

Dnevne ali zasenčene luči: kaj pravi zakon o dnevnih lučeh?

‏Zakon o pravilih cestnega prometa v svojem 71. členu zapoveduje uporabo dnevnih luči ali zasenčenih luči.
‏V prvem odstavku tega člena pravi: “Voznik motornega vozila ali skupine vozil mora voziti v cestnem prometu s prižganimi dnevnimi svetilkami ali zasenčenimi žarometi.”
‏V šestem odstavku 71. člena zakon pravi: “Voznik iz prvega odstavka tega člena mora voziti podnevi s prižganimi dnevnimi svetilkami. Kot dnevne svetilke se lahko uporabljajo tudi zasenčeni žarometi, katerih svetilnost je v takem primeru lahko zmanjšana za največ 25 %. Dnevne svetilke ali zasenčeni žarometi, ki se uporabljajo kot dnevne svetilke, so lahko prižgane, ne da bi bile sočasno prižgane pozicijske svetilke.”
‏V osmem odstavku zakon določa tudi globo za neupoštevanje teh pravil - ta je 40 evrov.

‏‏Dan in noč še nista megla

‏Meglenke so luči, namenjene boljši vidljivosti in boljši vidnosti v razmerah bistveno slabše vidljivosti oziroma v megli. Zadnje meglenke so na avtu zato, da nas megli vidijo za nami vozeči avtomobili; prednje meglenke pa so na avtu zato, da sami bolje vidimo naprej, če v megli vozimo ponoči.
‏Kljub jasno določenima vlogama in nalogama obeh meglenk, pa jih marsikateri voznik očitno ne razume. Po cestah lahko vidimo veliko avtomobilov s prižganima meglenkama ponoči, podnevi, v dežju ali ob sneženju; nekateri imajo prižgani prednji meglenki, ker zmotno mislijo, da bodo z njima bolje videli (meglenke ustvarjajo razpršen in širok snop svetlobe, ki osvetljuje predvsem rob ceste, kar je učinkovito le ponoči in v gosti megli, ko vozimo izrazito počasi), nekateri celo menijo, da je s prižganima meglenkama njihov avto videti lepše in da morajo njihov okus trpeti tudi ostali udeleženci v prometu.
‏Druga skupina avtomobilsko nepismenih ljudi vklaplja zadnjo meglenko v dežju, ponoči ali celo podnevi, ko iz neznanih razlogov menijo, da bodo z vklopljeno zadnjo meglenko bolje vidni ali opaznejši. Marsikateri voznik na meglenko preprosto pozabi, čeprav je zadnji megleni pas prevozil pred 30 kilometri.
‏Prižgana zadnja meglenka sveti močno in moteče in je zares nujna le v gosti megli ali izjemoma v meglenem in deževnem vremenu, ko pršec na cesti zakrije obrise avtomobilov. V vseh ostalih primerih je vklopljena meglenka izrazito moteča, včasih pa celo nevarna, saj jo za njo vozeči avtomobili v koloni lahko zamenjajo za zavorno luč.
‏Vsekakor bi morali policisti pogosteje kaznovati takšne nepozorne ali neobzirne voznike; po zakonu o pravilih cestnega prometa je uporaba meglenk dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m ali kadar meglenke delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk pa sploh ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo - na primer v koloni vozil. Kdor kljub jasnim pravilom ravna nasprotno, si pač zasluži kazen 40 evrov.

 

Ključne besede

PredpisiŽarometiLučiDnevne lučiNapaka

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj