Doživetja: Jurski park po avtomobilsko

V časih, ko avtomobilska industrija prešteva vsak gram pri avtih in izpustih, se zdi da je Fordov športni pick-up ranger raptor dinozaver, ki v današnjem svetu nima kaj iskati. Pa je res tako? Film Jurski park je bil uspešnica …

Avtomobilski svet je danes bolj raznolik kot kadarkoli prej. Vse manj se govori o vožnji oziroma vozniku, vse bolj pa se poudarja mobilnost v najširšem pomenu besede. Pa vendar si ob vse kompleksnejši mobilnosti, kjer se prepletajo številne dejavnosti, z gotovostjo upamo trditi, da bo vozniški svet tudi v novih časih še častil posebne avtomobile. Tiste, ki so na ceste prihajali in prihajajo zaradi čistega vozniškega užitka kot svojega edinega poslanstva. Ti avtomobili bodo v prihodnosti verjetno imeli še pomembnejšo vlogo kot danes. Zakaj? Ker bodo ostali ključni aktivatorji vozniških želja in v mobilnost nove dobe vnašali vznemirljivost.

Filmski in avtomobilski raptor sta plod domišljije

V svojem znanstvenofantastičnem romanu Jurski park je pisec Michael Crichton ljudem približal skokovit napredek genetike in na krilih biotehnologije obudil starodavne pošasti. Ob najbolj strašnem tiranozavru je potreboval še nekaj dramatičnih pošasti. Tako je iz velociraptorja, velikega kot puran, zrasel raptor, ki je v filmski adaptaciji romana gledalce osupnil s svojimi ostrimi kremplji, hitrostjo in strašljivo inteligenco.

A tudi za velikimi kolesi, divjim videzom, kleno osnovo in izjemnim vzmetenjem Fordovega raptorja stoji domišljija - inženirska. Običajni ford ranger je namreč klasičen predstavnik terenskih pick-upov s tonsko nosilnostjo in štirikolesnim pogonom. V osnovi je namenjen predvsem delu, mobilnosti gozdarjev, kmetov, električarjev, gradbenikov, gasilcev, gorskih reševalcev … Njegove vozne lastnosti in vlečne zmogljivosti s pridom uporabljajo tudi vozniki z aktivnim življenjskim slogom, ki vključuje veliko športnih aktivnosti v naravi in daljša potovanja po cestah vseh vrst.

Prav v tej točki pa zobe pokaže oziroma z asfalta v svobodo zapelje ranger raptor. Ta 5,3-metrski velikan domišljijo voznikov buri s svojimi nasprotji in oznako športni pick-up. Nastal je v visokotehnološkem laboratoriju športnega oddelka Ford performance. Kljub temu, da tehta 2,5 tone in je kar 28,3 cm oddaljen od tal, je zmožen tudi leteti preko ovir. To je avto poln nesmislov, a hkrati avto poln vozniškega veselja. Za volanom smo zato tokrat iskali odgovor na vprašanje, ali res zmore ponuditi popolno avtomobilsko doživetje Jurskega parka.

Foto: V grobem grušču poljane jeklenih dinozavrov

Zanimalo nas je, ali zna ranger raptor zapriseženemu vozniškemu hedonistu za dobrih 50 tisočakov ponuditi toliko užitkov, da nikoli ne bo obžaloval svoje neracionalne odločitve. Naj slednje ne zveni kot očitek, a raptorja kljub njegovi robustnosti lahko obtežimo le s polovico lažjim tovorom kot običajnega rangerja, hkrati pa na asfaltni cesti ne ponuja vodljivosti in udobja Fordovih cestnih terencev. Zato pa glede tehnologije in terenskih voznih lastnosti avto ponuja veliko kakovosti - na primer vrhunsko vzmetenje ameriškega specialista Fox racing. Odpeljali smo se v Park vojaške zgodovine v Pivko, kjer so doma jekleni dinozavri in kjer se zgodovino razlaga na metre in tone.

Ko poleti, se zdi, da je fiziko obrnil na glavo

V Pivki smo v varnem okolju izklopili sistem nadzora stabilnosti, vklopili štirikolesni pogon in v športno-terenskeem voznem programu “baja” raptorja pognali do roba zmogljivosti. Kdor si ga lahko privošči in bo v njem pripravljen plemenititi vozniško znanje, bo neizmerno užival. Izjemen občutek ponuja takrat, ko grobe terenske pnevmatike (BF goodrich 285/70 R17) iščejo oprijem: avto osupne z odločnostjo pri vztrajanju v smeri voznikovega pogleda in skoraj neverjetnim prestrezanje surovih udarcev s podlage.

Težko je opisati občutke izza volana, ko velik pick-up pri visoki hitrosti drvi prek kamenja in odriva grušč pod kolesi. Strah pred pretresom pri pristanku pa je odveč: raptor s podvozjem raztrga silo udarca. Jeklena zaščita podvozja je kot neprebojni jopič. Ko smo znova spokojno zapeljali na cesto, smo postali še bolj prepričani, da imajo avtomobilski nesmisli tudi svoj smisel.

Prekletstvo avtomobilskega Jurskega parka - tesne ograde namesto svobode

Ob prašnem doživetju vozniške svobode velja izpostaviti dejstvo, ki raptorja vsaj pri nas pošilja po poti usode dinozavrov: vsakdo, ki razmišlja o nakupu takšnega avtomobila, se mora zavedati, da pri nas skoraj nima možnosti uživati v njegovih terenskih zmogljivostih. Tudi zato se zahvaljujemo Parku vojaške zgodovine v Pivki, da smo lahko v pravem okolju brez povzročanja škode naravi preizkusili zmogljivosti pogona in podvozja. Največje prekletstvo avtomobilskega Jurskega parka je, da so ograde za uporabo takega avtomobila vse manjše.

Odpeljati se je treba daleč stran od doma, da nikogar ne ogrožaš in nikogar ne motiš v svojih vozniških užitkih. Raptor zaživi na sipinah, na širokih peščenih avtocestah, na dolgih oceanskih plažah … Maroko in njegovi tereni pod gorovjem Atlas, kjer se začne prava puščava, je pravo raptorjevo “lovišče” vozniških užitkov, a do tja je treba iz Slovenije prevoziti več kot 3000 kilometrov. Res je tudi, da kdor si raptorja želi zgolj zaradi pozornosti, jo bo tudi dobil, saj je avto že zaradi dolžine in širine nemogoče spregledati. A takšna naložba v lastni ego je zelo draga: če ni oplemenitena z vozniško srečo, pač nikoli ne bo povrnjena. V mestu se Fordov raptor namreč počuti tako utesnjeno kot Crichtonov raptor v ogradi.